NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055758
URS člen 19, 19/1, 33, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1-1, 71.
duševna motnja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izvajanje dokazov - pravica do izvajanja dokazov - prisotnost pri sprejemanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - ogrožanje življenja in zdravja - dokaz s sodnim izvedencem - bipolarna afektivna motnja - manija
Pri zadržani osebi gre za kronificirano duševno motnjo, zato je doba enega meseca potrebna zaradi prilagoditve terapije ter izzvenevanja simptomov manije. Vzrokov motnje in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi blažjimi oblikami pomoči, ker je oseba do svojega stanja nekritična in ne sprejema kakršnihkoli argumentov.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056316
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Obstoječa terapija v enem mesecu, kolikor je bila oseba že pridržana, še ni dosegla pričakovanega učinka. Kakšna je primerna terapija, pa bo stvar nadaljnjega zdravljenja in gre za strokovno vprašanje. Udeleženčevi zdravniki bodo ob tem strokovno presodili, katera zdravila so primerna za udeleženca glede na njegovo zdravstveno stanje.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00061939
ZP-1 člen 8, 192a, 192a/9. URS člen 15, 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/1-1, 82/1-2. KZ-1 člen 70a, 70b.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - odložitveni razlogi - prekinitev prestajanja nadomestnega zapora - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - postopek o prekršku - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pogoji za ustavitev postopka - načelo sorazmernosti
Tudi z vidika ustavno zagotovljenega varstva pravic in z upoštevanjem ustavnega načela sorazmernosti je potrebno ugotoviti, da ne samo odreditev nadometnega zapora, temveč tudi njegova izvršitev glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057459
URS člen 35, 39. ZPolS člen 21.
odškodninski spor - pravica do svobode izražanja - pravica do ugleda ali dobrega imena - ugled politične stranke - tehtanje pravic v koliziji - izjava v medijih - vsebina izjave - financiranje političnih strank - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - javna razprava - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - podlaga - družbena kritika
Obravnavana zadeva odpira vprašanje kolizije dveh ustavnih pravic: pravice do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in pravice politične stranke do ugleda, ki jo varuje 35. člen Ustave. V ustavnosodni praksi je zavzeto jasno stališče, da politični stranki ni mogoče odreči varstva pred negmotno prizadetostjo, saj tudi politična stranka uživa varstvo do ugleda na podlagi 35. člena Ustave. Temu postulatu je sledilo tudi sodišče, ki je opravilo tehtanje pravic v koliziji.
Sodišče je toženčevo izjavo v zvezi s financiranjem označilo kot vrednostno sodbo. Pritožbeno sodišče temu ne pritrjuje. Ob upoštevanju vseh okoliščin je izjavo moč opredeliti kot t. i. vrednostno obarvano izjavo o dejstvih (value-laden trditev), ki predstavlja vmesno stopnjo med trditvami o dejstvih – ta se dokazujejo – in vrednostnimi sodbami, ki niso predmet dokazovanja. Svoboda izražanja je eden od stebrov ustavne demokracije, temelječ na političnem pluralizmu in strpnosti. Še posebej je treba nuditi varstvo svobodi izražanja v kritikah zoper nosilce oblasti. Pritožnica je (bila) kot politična stranka, ki je poskušala sestaviti novo vlado, podvržena izjemno visoki stopnji upravičenega zanimanja javnosti in obsega kritike. Izrečena izjava se nedvomno nanaša na politično razpravo v splošnem interesu – na tožničino delovanje in ideje ter financiranje.
Meja dopustne kritike bi bila presežena šele takrat, če bi šlo za slaboverno trditev, kar pa, kot je bilo že prej pojasnjeno, ni značilnost konkretnega primera, saj je toženec izhajal iz številnih medijskih objav in polemik. Izjava predstavlja komentar, podan ob javni razpravi o tožničini ustreznosti za vodenje vlade. Umestiti jo je treba v kontekst politične debate, ki je bila v zelo močnem interesu javnosti, v tovrstnih zadevah pa se svoboda izražanja lahko omeji le v izjemnih primerih.
Toženčeva izjava kot celota predstavlja njegovo kritično oceno tožničinega delovanja. S tem pa se mora tožnica kot politična stranka soočiti, saj je v utrjeni sodni praksi svoboda izražanja v obliki kritike oblasti varovana široko. Stopnja varstva ustavnih pravic politične stranke je nižja kot pri fizičnih osebah, saj mora biti podvržena nenehnemu kritičnemu nadzoru demokratične javnosti. Teža ugleda politične stranke je zato ustrezno majhna.
Pritožba zmotno trdi, da toženec ni imel najmanjše podlage verjeti v resničnost izrečenega. Izjava je bila podana v okviru javne debate o temi v splošnem interesu javnosti, zato je treba dati svobodi izražanja prednost, četudi bi bila kritika osnovana na šibki dejstveni podlagi. Toženec je svojo izjavo temeljil na dejstvih o tožničinem financiranju, ki so jih izpostavljali številni mediji.
Toženčeve izjave o financiranju tožnice ni mogoče razumeti v smislu ZPolS, ki med drugim ureja tudi vprašanje financiranja. Toženec ni izražal pravnega pogleda na financiranje tožnice v smislu prej navedenega zakona, ampak je kritiziral tožničino delovanje, njeno financiranje pa je bilo le del te kritike. Objave v medijih in polemika v javnosti so mu predstavljale zadostno dejstveno podlago, da je lahko verjel v resničnost izjavljenega. Izhajal je iz dejstva, da je bilo tožničino financiranje že večkrat pod drobnogledom.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055662
OZ člen 44, 72, 73, 94. ZZZDR člen 111, 191. URS člen 22.
prodajna pogodba - prenos solastniškega deleža - veljavnost pravnega posla - neobstoječ pravni posel - izpodbojna tožba - odobritev pravnega posla - poslovno nesposobna oseba - omejeno poslovno sposobna oseba - pooblastilo za zastopanje - pravna varnost - ugovor pravnomočno razsojene stvari - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi
Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - ogroženost osebne varnosti - poseg v osebno svobodo - objektivna predvidljivost posledice - umor - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana protipravnost
Sama napačna kvalifikacija kaznivega dejanja s strani okrožnega tožilca ne more privesti do odškodninske odgovornosti Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je glede tega pravilno pojasnilo, da mora nosilec javne oblasti, da je neko njegovo dejanje nosilca javne oblasti protipravno, (1.) prekršiti neko dolžnost, ki jo ima v razmerju do prizadete osebe, pri tem pa (2.) mora biti neskrben, pri čemer je merilo za presojo ravnanja, skrbnost skrbne dobre države. Zahteva se kvalificirana protipravnost – protipravnost, ki je združena s hudo malomarnostjo pri delu nosilca javne oblasti. Takšne kvalificirane protipravnosti pa v ravnanju tožilke C. C. ni prepoznalo, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Država za ravnanje nosilca javne oblasti odgovarja le, če so bile državnim organom okoliščine konkretne ogroženosti določljivih oseb znane oz. bi jim morale biti znane, pa niso izvedli nobenega izmed ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče razumno odvrniti nevarnost. Če država za ogroženost konkretne osebe ne ve, je tudi ne more zaščititi. Nihče ne more pričakovati absolutnega varstva pri vseh vsakdanjih dejavnostih. Sodišče prve stopnje ni našlo okoliščin, ki bi kazale, da bi lahko bilo predvidljivo, da bi lahko bila tarča umora tudi Č. Č.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da mora poseg v človekovo pravico do svobode kot tudi posegi v druge človekove pravice, prestati strogi test sorazmernosti (tretji odstavek 15. člena in 2. člen Ustave RS). Tako je treba presoditi (1.) ali je ukrep sploh nujen za dosego zasledovanega cilja, (2.) ali je primeren za dosego zasledovanega cilja in (3.) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Glede tega pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, da morajo biti državni organi pri presoji ukrepov, s katerimi posegajo v pravice posameznikov, previdni in zadržani ter jih nikakor ne smejo uporabljati »na zalogo«.
zamuda roka za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - rehabilitacija v zdravilišču - tujina - nenadna in nepredvidljiva bolezen - nepričakovan dogodek - upravičeni razlogi - dolžnost skrbnega ravnanja - pravica stranke do sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Odsotnost tožnika zaradi rehabilitacije v toplicah v tujini ne predstavlja nepričakovanega dogodka. Tožnik je imel možnost, da za čas odsotnosti ustrezno uredi sprejem sodnih pošiljk ali pooblasti odvetnika za zastopanje, še posebej, ker je sam sprožil sodni postopek, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi lahko pričakoval odločitev sodišča in vročitev sodnega pisanja. Gre torej za njegovo odgovornost, kjer bi se posledicam s skrbnim ravnanjem lahko izognil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055204
ZPP člen 7. OZ člen 111, 111/2, 471. URS člen 22, 23.
prodajna pogodba - vrnitev kupnine - stvarne napake stvari - dogovorjene lastnosti stvari - nov postopek - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - neizvedba dokaza - nemogoča izvedba dokaza - obstoj stvarne napake - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - zavarovanje dokazov - delo izvedenca - nova priključitev - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bila tožena stranka podjemnik (ki bi jamčil za uspeh izvedenih del v smislu, da celoten ogrevalni sistem, kamor so bili vgrajeni kotli, deluje v pričakovanih okvirjih), pač pa se je sklicevala (le) na neodpravljeno napako v predmetu nakupa. Izrecno je navedla tudi, da zahtevek ne utemeljuje na odgovornosti tožene stranke za izbiro kotlov. Zato je za odločitev o utemeljenosti zahtevka odločilno vprašanje, ali kotli, ki jih je prodala tožena stranka, res niso dosegali izrecno dogovorjenih parametrov, saj je tožeča stranka zatrjevala, da kotli že od prvega dne ne delujejo, tožena stranka pa je trdila nasprotno: da napake na kotlih ni, oziroma je vzrok za nedelovanje v sferi tožeče stranke.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika.
Tožeča stranka je pred demontažo imela možnost zavarovanja dokazov, česar ni storila, na kar je izrecno opozorila tudi tožena stranka. Posledic svojega ravnanja oziroma opustitev zato ne more prevaliti na toženo stranko v okviru zatrjevanja, da je dokazno breme prešlo na toženo stranko. Le-to bi prešlo na toženo stranko šele v primeru, da bi tožeča stranka dokazala obstoj napake na kotlih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056367
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 31, 31/1. ZPP člen 319.
pravica do popravka objavljenega besedila - objava popravka - kolizija ustavnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - povprečen bralec - razlogi za odklonitev objave popravka - dolžnost objave popravka - vezanost tožene stranke na sodbo prvostopenjskega sodišča - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti
Popravek se mora nanašati na bistveno vsebino prispevka.
Tožnikova zahteva za objavo popravka ne vsebuje le golega zanikanja ali celo potrjevanja zapisanega. Popravek izpodbija in bistveno dopolnjuje navedbe v članku. S popravkom tožnik vsebinsko zanika vandaliziranje in grožnje. Zanikanje dopolnjuje z bistvenimi podatki, ki njegovo udeležbo na protestih postavljajo v drugačen kontekst, kot ga je povprečen bralec razbral iz spornega članka.
Objavo popravka je dopustno odkloniti, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša.
URS člen 14, 15, 15/3, 22, 35, 54. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - praktična konkordanca - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebnosti - enakost pred zakonom - pravica do zasebne lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti
Pritožbena teza, da je prvostopno sodišče pri tehtanju pravic napačno upoštevalo na strani oškodovancev pravice, ki pomenijo le poseg v njihovo premoženje, ki je le zakonsko varovana dobrina ter neprimerljiva z ustavno varovanimi temeljnimi človekovimi pravicami, ne vzdrži kritične presoje. To izhaja že iz ustavnosodne prakse (Up-154/95), enako pa tudi sodb rednega sodstva, na primer sodbe I Ips 6269/2015 s 24. 8. 2017, kjer je na drugi strani tehtnice prav tako bila postavljena varnost premoženja in oseb, nenazadnje pa tudi iz dejstva, da je lastnina tudi konvencijsko varovana dobrina (dodatni protokol Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - 1. člen) in s tem povezane judikature Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je prav tako šlo za osebnostne pravice na eni strani in premoženjske pravice na drugi strani (Köpke proti Nemčiji, 5. 10. 2010).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00055824
ZIZ člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056540
URS člen 23, 33. ZIZ člen 60, 60/2, 65, 65/2, 65/6. ZZK-1 člen 243, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - opustitev vložitve tožbe - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - ne bis in idem - stvarnopravni zahtevki - lastninska pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - pričakovana lastninska pravica - obstoj izvenknjižnih pravic - kolizija pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - praktična konkordanca - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pritožbeno sodišče sledi argumentaciji sodišča prve stopnje, da opustitev vložitve tožbe za nedopustnost izvršbe v predpisanem roku v konkretnem primeru ne more imeti za posledico izgube pravic tožnice do sodnega varstva, ki ga uveljavlja z izbrisno tožbo. S takšno razlago bi preveč rigorozno posegli v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in zanjo tudi ni podlage v zakonskih določbah.
Pri tehtanju obeh pravic, upoštevaje vse navedene okoliščine v konkretnem primeru, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravica do zasebne lastnine prevlada nad pravico do sodnega varstva, saj pravnomočnost sklepa o izvršbi po svoji naravi nima takšne kvalitete kot pravnomočna sodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055727
ZPP člen 185, 286b, 286b/1, 325, 332, 339, 339/2-8. OZ člen 190. ZD člen 34. URS člen 23.
pravica do izjave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena izpovedbe prič - sporna dejstva - obrazložitev dokaznega sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapuščinski postopek - pravni interes za tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev daril v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dopustna kavza - pogodbena stranka - služnostna pravica stanovanja - zavrženje tožbe - dopolnilni sklep - načelo enakosti - pravica do sodnega varstva
Če sodišče ne izvede pravočasno substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.
Sodišče je s sklepom prekinilo postopek, ker je bil postopek prekinjen z ustavno odločbo U-I-295/13, ki je odločila, da se do odprave protiustavnosti postopki prekinejo do sprejema ustrezne zakonodaje. Nato je bil sprejet ZPSVIKOB, ki je pričel veljati 9. 12. 2019. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se postopek nadaljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00054478
ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134. ZOsn člen 1. ZPP člen 1. URS člen 15, 15/4, 57, 57/1, 123, 157, 157/2, 160, 160/1-3. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 1. ZOFVI člen 10, 10/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 15, 16.
stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - javno pooblastilo - javna služba - osnovna šola - upravni spor - omejevanje stikov zaradi epidemije - začasna odredba - podzakonski akt - neustavnost odloka - z ustavo neskladen predpis - zahteva za oceno ustavnosti - neuporaba podzakonskega predpisa - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odškodninska odgovornost države - civilnopravna razmerja - osebnostna pravica - sodno varstvo pravic - pogoji za prekinitev postopka
Ustavno sodišče je pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov. Pristojnost rednega sodišča je omejena na to, da podzakonskega predpisa, za katerega oceni, da je v neskladju z Ustavo in/ali z zakonom, v konkretnem pravnem razmerju, o katerem odloča, ne uporabi.
Druga toženka izvaja osnovnošolsko izobraževanje kot javno službo in v tem okviru skrbi za uresničitev tožnikove pravice do izobraževanja. Ta pravica ni osebnostna pravica civilnega prava.
Za odločanje v sporih iz javnopravnih razmerij je primarno pristojno upravno sodišče, pritožnik pa ni z nobenim argumentom izkazal, da mu tam sodno varstvo ne bi bilo zagotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00054483
URS člen 15, 15/3, 22, 23, 34, 35, 39, 39/1, 41, 41/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3.
delni umik tožbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - kršitev osebnostne pravice - zasebno življenje - svoboda veroizpovedi - razžalitev dobrega imena in časti - žaljiva vrednostna sodba - verska skupnost - sramotitev - novinarstvo - javna objava - medijska svoboda - objava članka - društvo - pravica do izvajanja dokazov
Pri posegih v osebnostne pravice je pomembno razlikovati med trditvami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Obstoj dejstev je mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Tudi pri vrednostnih sodbah, ki so prepoznane kot žaljive, pa mora za sorazmernost posega obstajati zadostna podlaga v dejstvih.
S privolitvijo, da se o tožničinem osebnem življenju piše v javnem mediju, se je tožnica odpovedala popolni zasebnosti. V takšnih okoliščinah njeno pričakovanje zasebnosti ni moglo biti upravičeno. Dejstvo, da članek kot celota ni izpolnil tožničinih pričakovanj, ne more bremeniti toženca. Tudi negativni odzivi javnosti na članek ne sodijo v toženčevo odgovornostno sfero.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - dejansko stanje - izvedensko mnenje - zdravila
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055725
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2. URS člen 26, 34. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 1.
škodni dogodek - denarna odškodnina - vmesna sodba - mednarodna pristojnost - duševna bolezen - mednarodna zaščita - nastanitev v azilnem domu - namestitev v psihiatrično bolnišnico - protipravno ravnanje državnega organa - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - status prosilca za azil - obseg pravic - pravica do osebnega dostojanstva - izročitev
Z ravnanjem tožene stranke je bilo poseženo v tožnikovo temeljno človekovo pravico in sicer v pravico do človekovega dostojanstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
Prosilcem za mednarodno zaščito je potrebno pripadajoče pravice zagotavljati vse do dejanske izročitve.