NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066597
ZDZdr člen 39, 53 do 68. ZPP člen 353, 365-2. ZNP-1 člen 42.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063456
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 4, 11, 23, 23/2. URS člen 26. OZ člen 131, 352, 360, 366. ZUSDDD-B člen 10.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - dve različni pravni podlagi - uporaba ZPŠOIRSP - dejansko bivanje v Sloveniji - upravni postopek - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - upravičenec do odškodnine - dokazno pravilo - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - ugovor zastaranja - zastarana terjatev - odškodninska terjatev - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - negotovost pravnega položaja - 3-letni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Tožnika nista upravičena do odškodnine po ZPŠOIRSP, saj ne sodita v kategorijo upravičencev do povračila škode ne po prvem ne po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Ta zakon določa, kdo so stvarni upravičenci, ki lahko vložijo tožbo za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz RSP v sodnem postopku.
Zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožnika ne moreta uveljavljati odškodnine na podlagi določb ZPŠOIRSP oziroma tega zakona za konkretni primer ni mogoče uporabiti.
Zahtevek tožnikov za varstvo njunih ustavnih pravic je treba obravnavati neposredno na podlagi 26. člena Ustave RS z uporabo splošnih pravil odškodninskega prava, ki jih ureja OZ.
Odškodninska terjatev tožnika, uveljavljena na podlagi 26. člena Ustave RS in splošnih pravil odškodninskega prava, je zastarana.
Zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči 24. 7. 2010, tako da je, upoštevajoč 3-letni zastaralni rok odškodninska terjatev zastarala že več let pred vložitvijo tožbe.
Tudi če bi se štelo, da je zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz RSP začelo teči po izteku roka za ureditev statusa, to je s 24. 7. 2013 (glej 8. člen ZSSDDD-B), je, upoštevajoč tri letni zastaralni rok (z iztekom 24. 7. 2016), odškodninska terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe (vložena 17. 6. 2017).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063622
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 35, 51.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja - samomorilnost
Kot posledica ugotovljene duševne motnje je ugotovljeno, da je pri pridržani osebi v trenutkih povišane vznemirjenosti ob impulzivnosti in depresivni motnji hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Vse to se kaže v krajevni neorientiranosti, v nejemanju zdravil za epilepsijo ter v zlorabi alkohola in marihuane.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska - oddelek pod posebnim nadzorom
Po ustaljeni sodni praksi v primeru prezasedenosti socialnovarstvenega zavoda je edina ustavno vzdržna rešitev, da do zagotovitve prostega mesta zanjo oseba, ki je v bolnišnici, ostane tam. To pa obenem pomeni, da bo moral pritožnik o sprostitvi svojih kapacitet na varovanem oddelku oziroma o prostem mestu za nasprotnega udeleženca nemudoma obvestiti predlagateljico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062789
URS člen 32, 35, 53. ZPND člen 3, 3/5, 3/8, 5, 19, 22a, 22a/8. ZPP člen 8, 360, 360/1. ZNP-1 člen 42.
ukrep po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - zalezovanje - občutek ogroženosti - zaščita žrtve - namen zakona - poseg v osebnostne pravice posameznika - svoboda gibanja - načelo sorazmernosti - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - trajanje ukrepa - dokazna ocena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče je pravilno za vsakega od nasprotnih udeležencev ugotavljalo, ali njegova ravnanja izpolnjujejo kriterije za izrek ukrepov po ZPND. Glede na izkazano kontinuirano psihično nasilje in zalezovanje, ki ga izvaja nasprotni udeleženec, prepoved približevanja in zadrževanja zgolj na razdalji, manjši od 10 metrov, ne bi dosegla namena. Po drugi strani predlagatelja nista izkazala, da bi tudi nasprotna udeleženka nad njima izvajala psihično nasilje oziroma kontinuirano zalezovanje.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062117
ZDZdr člen 39, 39/1, 41, 41/3, 75, 75/1.
predlog centra za socialno delo - namestitev v varovani oddelek - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje osebnega zdravnika - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - psihiatrično mnenje - shizofrenija - duševna motnja - potrebno zdravljenje - sprememba predloga - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - nujnost ukrepa
Ureditev ukrepa sprejema v varovani oddelek brez privolitve, kot tudi ukrepa brez sprejema na zdravljenje brez privolitve sta podobna. V obeh primerih je potrebna sodna odločba, izdana v postopku, v katerem so prizadeti osebi dana enaka procesna jamstva. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim in če je prej opisano ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ter ob upoštevanju načela uporabe najnujnejšega ukrepa (če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo – prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Ob izpolnjenosti pogojev za prisilno zdravljenje se sprejem v varovani oddelek odredi, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno in če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod po splošnih predpisih s področja socialnega varstva (prvi odstavek 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr).
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062689
ZPP člen 206, 206/4, 264. ZBan-1 člen 350, 350a.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - dopustitev revizije - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - javni interes - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku - zavarovanje dokazov
Glede na svojevrstne okoliščine v zvezi s podrejenimi obveznicami je pravilna odločitev, da je podan razlog za prekinitev postopka do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali obstaja vzročna zveza med odgovornostjo Banke Slovenije in poslovne banke. Javni interes terja, da se vprašanja rešijo čimbolj enotno. Nadaljevanje postopka bi bilo neekonomično in bi pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062389
ZDZdr člen 3, 3/2, 74, 75. ZNP-1 člen 6, 6/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - prostorska zasedenost - duševna bolezen - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - socialno varstvo
V konkretnem primeru je predlagatelj edina institucija, ki do sprejema udeleženke v SVZ A., ko se bodo tam sprostile kapacitete, ima dovolj strokovnih in materialnih resursov za celovito zaščito osebnostnih in ustavnih pravic, ki pripadajo udeleženki. Naloga sodišča namreč je, da po uradni dolžnosti zavaruje pravice in koristi oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju in da tem osebam pri obravnavi po ZDZdr zagotovi varstvo njihovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
duševno zdravje - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - duševna motnja - dokazna ocena
Prvo sodišče je sledilo argumentiranemu mnenju sodne izvedenke ter prepričljivo pojasnilo, na kakšen način udeleženec ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, poleg tega pa je ogrožal tudi življenje drugih in huje ogrožal tudi njihovo zdravje, kar vse je posledica njegove duševne motnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062822
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 314, 314/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. URS člen 14.
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
URS člen 22, 23, 29, 34, 38. ZKP člen 18, 83, 83/2. ZNPPol člen 123, 128.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - dokazi, pridobljeni v tujini - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - biološke sledi - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - ustavnosodna praksa
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da iz spisa kot nedovoljene izloči dokaze po pripisu zavarovane DNK sledi obtožencu, je preuranjena. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je treba pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem razlikovati med dvema dejanjema in sicer pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. Presodilo je, da s pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. To ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00062006
URS člen 22. ZPP člen 12, 142, 142/4, 150, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29, 29/1, 29a, 58, 58/1.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do vpogleda v spis - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah - neustrezna komunikacija - fikcija vročitve - odgovor na ugovor
Iz pravice do izjave (22. člen URS) izhaja, da mora imeti stranka realno in učinkovito možnost, da se seznani s procesnim gradivom, zato so fiktivne vročitve možne le izjemoma. Vročitev je sicer mogoče opraviti tako, da se pisanje pusti v nabiralniku (v primeru, da je stanovalec odsoten ali pa vročevalcu ne odpre), saj je v takšnem primeru utemeljena dovolj velika stopnja verjetnosti, da se bo naslovnik (ko pride domov) s pisanjem seznanil. Posebna pozornost sodišča pa mora biti podana, ko te možnosti stranka nima, ker se je sodno pisanje vrnilo sodišču.
V obravnavani zadevi se je bilo sodišče prve stopnje dolžno glede na poseben način vročitve, kjer upnik ni imel neposredne možnosti, da se seznani z ugovorom po izteku 15 dnevnega roka za dvig pisanja, pravočasno opredeliti do prošnje upnika tako, da bi ta lahko učinkovito sodeloval v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062133
ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 380. ZGD-1 člen 521, 521/1. URS člen 22.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pasivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe - izdaja sklepa - pravica do izjave - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega, da je bila prvo tožena stranka že izbrisana iz sodnega registra, ugotovilo, da ni podana njena pasivna procesna legitimacija in da niso izpolnjeni pogoji za priznanje lastnosti stranke s pravnim učinkom v tej pravdi (76. člen ZPP). Če sodišče sposobnosti biti stranka ne prizna, o tem sicer lahko izda ločen sklep, ni pa nujno. Zato sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe zoper prvo toženo stranko, iz katerega je konkludentno razvidna njegova odločitev, da prvo toženi stranki sposobnosti biti stranka ni priznalo, tožeče stranke ni bilo dolžno seznanjati s svojimi stališči glede izpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 76. člena ZPP oziroma ji dati možnost izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061961
ZPP člen 205, 206, 206/2, 206/4. OZ člen 131. URS člen 26.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka - razlaga določbe - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sprejelo ekstenzivno in namensko (teleološko) razlago 206. člena ZPP. Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o spornem vprašanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063970
ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6. ZPotK-2 člen 52, 52/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 112, 112/1.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - stanovanjski kredit - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - valutno tveganje - kreditno tveganje - aleatorna pogodba - osebne okoliščine - pravica do izjave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Tudi v primeru, da pritožbeno sodišče sledi pritožbenim navedbam, da je toženka pojasnilno dolžnost opravila pomanjkljivo, to še ne pripelje do ugotovitve ničnosti pogodb. Sankcija ničnosti bi sledila le v primeru, da je bil pogoj nepošten oziroma valutna klavzula nejasna in nepoštena, hkrati pa obstoj pogodbe brez nje ni mogoč.
Ker tožnika nista dokazala, da bi toženka ob sklepanju kreditnih pogodb v decembru 2006 vedela ali bi vsaj morala vedeti in pričakovati, da se bo valutno razmerje CHF/EUR tako občutno spremenilo, toženki ni mogoče očitati slabe vere pri sklepanju teh kreditnih pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061327
ZPP člen 105b, 105b/2, 105b/3, 105b/4, 274. DZ člen 157, 161, 167, 168. ZNP-1 člen 101. URS člen 23.
predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pošiljanje vlog - vročitev vloge - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravni interes za sodno varstvo - pravna korist - starševska skrb - ogroženost otroka - nujni ukrep - prosti preudarek - stroški nepravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja
Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vloga, ki jo je poslal na elektronski naslov sodišča nepopolna, da ni bila primerna za obravnavo, da je upnik po pozivu sodišča s priporočeno pošiljko, ki jo je oddal na pošto, poslal sodišču prve stopnje novo vlogo. Glede na te dejanske ugotovitve, je sodišče utemeljeno zavrglo upnikov predlog, s katerim se je zavzemal za izvedbo stika na dan, ki je v času prejema vloge s strani sodišča prve stopnje že potekel, s potekom tega dneva pa je prenehal tudi upnikov pravni interes za pravovarstvo, kot ga je uveljavljal s predlogom za začasno odredbo.
ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 22/6, 57, 58. DZ člen 243, 265. URS člen 35.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - predlog - predlagatelj postopka - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno skrbništvo - zmožnost razsojanja - zaščita interesov stranke - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - zavrnitev predloga - udeležba v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - podlaga za priznanje statusa - družinski član - otrok - sorodstveno razmerje - želje varovanca - soglasje nasprotnega udeleženca - pravica do družinskega življenja - pravni interes - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dolžnost preživljanja ostarelega starša
Materialne določbe (osmi del DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1.
V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku.
Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) A. A. za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
V skladu s prvim odstavkom 265. člena DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.
Izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi nasprotni udeleženki zaradi njenega psihofizičnega stanja (upada umskih sposobnosti, ki jih zatrjuje predlagateljica) nastajala škoda na finančnem in zdravstvenem področju. Nestrinjanje predlagateljice z ravnanji in odločitvami nasprotne udeleženke ne utemeljuje sklepa, da je ta nerazsodna in si s svojimi ravnanji škoduje do te mere, da bi bil upravičen takojšen poseg v njene osebnostne pravice s postavitvijo začasnega skrbnika.
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja. Gre za enega hujših posegov v nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS), zato tak poseg ne more biti utemeljen z željo po večjem nadzoru nad posameznikovimi odločitvami, četudi se z njimi ne strinjamo, če v postopku ni izkazano, da je zmožnost razsojanja osebe, ki naj se postavi pod začasno skrbništvo, hudo prizadeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061319
ZPP člen 286, 286/3. URS člen 22.
denarna odškodnina - materialna škoda - manjvrednost vozila - navajanje novih dejstev in dokazov - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - dokazovanje z izvedencem - naknadna predložitev manjkajočih listin - pravica do izjave v postopku - odločitev o stroških postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov po uspehu
Omejitev pravice stranke, da navaja dejstva in predlaga dokaze v svojo korist samo na določen čas med postopkom, pomeni poseg v pravico do izjavljanja, ki je varovana v 22. členu Ustave. Namenjena je pospešitvi in strnitvi postopka, ne sme pa biti sama sebi namen in onemogočiti, da bo sodno varstvo zagotovljeno resničnemu nosilcu pravice materialnega prava. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je potem, ko je postavljeni sodni cenilec za izdelavo mnenja izrazil potrebo po predložitvi določenih listin, takšno naknadno predložitev dopustilo. Eden od namenov pravil o prekluziji je tudi možnost nasprotne stranke, da se zoper postavljeni zahtevek učinkovito brani. Toženkina možnost obrambe z dopustitvijo teh dokazov ni bila prizadeta, saj je bila s podatki o poškodovanem vozilu že pred tem dobro seznanjena (bila je plačnik popravila in je pred tem tudi sama izračunala manjvrednost vozila).
Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče v postopku odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, praviloma le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki, oziroma če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. V obravnavani zadevi takšni razlogi niso podani, saj razmerje med uspehom strank in njunimi stroški ni primerljivo. Zato je potrebna odločitev o stroških glede na uspeh strank v postopku.
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 129, 129/1, 359, 359/1, 364, 364/4.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krivda - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje
Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZKP sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo (formalna pravnomočnost). Glede na to, da drugostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo (razen v primerih po 398. členu ZKP, za kar v tej zadevi očitno ne gre), je prvostopenjska sodba v obsodilnem delu glede odločbe o krivdi, ki jo je drugostopenjsko sodišče potrdilo, postala formalno pravnomočna. Posledično je prvostopenjska sodba v navedenem delu postala tudi materialno pravnomočna, kar pomeni, da je bilo o obdolženkini krivdi za navedena dejanja dokončno odločeno (res iudicata).
Pritožbeno uveljavljanje kršitve prvega odstavka 359. člena in v zvezi s četrtim odstavkom 364. člena ZKP ni utemeljeno. Če bi prvostopenjsko sodišče v krivdoreku izpodbijane sodbe navajalo opis kaznivih dejanj, glede katerih je bila obdolženka že pravnomočno spoznana za krivo, bi to pomenilo, da bi s tem znova odločalo o obdolženkini krivdi zanje - torej o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno razsojeno. To pa bi predstavljalo očitno kršitev temeljnega načela prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot to izhaja iz 31. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 10. člena ZKP.
O nastopu pravnomočnosti ne odloča višje sodišče, temveč pravnomočnost ob izpolnitvi vseh pogojev nastopi že na podlagi samega zakona.