NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069076
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 5/1, 5/4. URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - heteroagresivnost - preiskovalno načelo - neprerekana dejstva - psihiatrično izvedensko mnenje - načelo izbire milejšega ukrepa - ogrožanje varnosti javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.
Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjski ugotovitvi, da so pogoji za udeleženčevo zdravljenje na oddelku pod posebnim nazorom – predpisani z 39. členom ZDZdr – podani.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11, 13.. URS člen 22, 26, 39.. ZJZ člen 6, 21, 21/7.
javnopravna odškodninska odgovornost države - pravica do zbiranja in združevanja - obrazloženost odločbe - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost odločanja
Prepoved arbitrarnosti izhaja iz določila 22. člena URS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Arbitrarnost pri sprejemanju odločitev pomeni samovoljno odločanje, ki je očitno napačno in brez razumnih pravnih argumentov. Odločba sodišča ali upravnega organa je samovoljna, če bi že na prvi pogled iz nje razbrali, da je bilo o nečem odločeno v očitnem nasprotju z zakonom ali celo brez zakonske podlage ali brez vsakih (razumnih) razlogov. Vsaka napačna razlaga oziroma uporaba zakonske norme sama po sebi ni arbitrarna. Prag za ugotovitev arbitrarnosti mora biti visok, saj bi bila sicer vsaka nezakonita odločba sodišča oziroma upravnega organa, ki je obremenjena s postopkovnimi kršitvami v smislu nejasnih, pomanjkljivih razlogov ali nepravilno uporabo materialnega prava, lahko označena za arbitrarno in kot takšna podlaga za odškodninsko odgovornost države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00066900
URS člen 23. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 108/2, 108/3, 108/4, 110, 110/2. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - dopolnitev nepopolne vloge - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - upravičen razlog za podaljšanje roka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - skrbnost ravnanja stranke - trditveno in dokazno breme stranke - osebne okoliščine - komunikacija med odvetnikom in stranko
Tožnika sta v tem postopku že trikrat zaprosila za taksno oprostitev. Opravičljivih razlogov za nadaljnje podaljšanje sodnega roka nista izkazala.
Medsebojna (ne)komunikacija strank in odvetnika v mandatnem razmerju ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - prisilni ukrep - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - opustitev zdravljenja
Strokovne ocene izvedenke psihiatrične stroke o obstoju in posledicah duševne bolezni pritožba ne more izpodbiti s sklicevanjem na izpovedbo udeleženca glede incidenta, ki je bil povod za hospitalizacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
ZDR-1 člen 6, 34, 34/2, 35, 45, 48, 48/1, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZNB člen 31, 32, 39, 47. URS člen 14, 22, 49, 120, 120/2, 153, 153/3. ZVZD-1 člen 5, 12. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - neupravičen izostanek z dela - kršitev ustavnih pravic - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - učinek erga omnes - zbiranje osebnih podatkov - prepoved diskriminacije
Podan je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Tožnik ni dokazal, da bi upravičeno odklonil (samo)testiranje oziroma bi bil upravičeno odsoten z dela. Pogodba o zaposlitvi tožniku tudi ni bila podana kot povračilni ukrep zaradi netestiranja, temveč zato, ker tožnik ni spoštoval Navodil delodajalca (ni izkazoval pogoja PCT, zavrnil je samotestiranje) in je neupravičeno izostal z dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00070333
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 2, 22, 36, 36/1. SZ-1 člen 83, 83/1, 91, 91/2, 91/3, 103, 103/1, 103/1-5, 103/1-7, 103/3. ZPP člen 5, 14, 212, 285.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - število uporabnikov stanovanja - medsosedska razmerja - namensko najemno stanovanje - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - materialno procesno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
Drugi odstavek 91. člena SZ-1 določa, da mora lastnik skleniti aneks k najemni pogodbi na zahtevo najemnika, če se število oseb poveča za eno ali več oseb, ki jih mora najemnik preživljati po zakonu, za vse ostale osebe pa le, če je glede na število oseb stanovanje po velikosti še primerno. Tretji odstavek istega člena pa, da prejšnji odstavek ne velja za stanovanje, namenjeno osebam iz četrte alinee prvega odstavka 83. člena tega zakona, to pa je namensko najemno stanovanje. To pomeni, da določba tretjega odstavka 91. člena SZ-1 ne prepoveduje sklenitve aneksa, temveč samo določa, da v primeru namenskega najemniškega stanovanja lastniku ni treba skleniti aneksa k najemni pogodbi zaradi povečanja števila oseb v takšnem najemnem stanovanju.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da krivdni razlog iz 7. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan, saj je toženka po prejemu opomina s sodelovanjem CSD želela odpraviti kršitev, pa tožnica na to ravnanje ni reagirala, niti se odzvala s pojasnilom, zakaj si je glede sklenitve aneksa premislila in slednjega ne želi skleniti, pri čemer sedaj pritožba tudi ne graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni navedla trditev, da sporno stanovanje po velikosti ni primerno. Glede zaključka sodišča prve stopnje, da je toženka plačevala obratovalne stroške za dva najemnika, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da slednje pomeni, da je tožnica oziroma B. d.o.o. kot upravnik predmetne zgradbe sprejemal A. A. kot stalnega stanovalca oziroma uporabnika stanovanja, ki ga je imela v najemu toženka.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066773
URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8. ZIZ člen 71, 102, 102/1, 102/1-2, 197, 270, 272. ZPP člen 360, 360/1. ZNP-1 člen 6, 7, 55, 55/2. DZ člen 7, 7/4, 8, 161, 162, 183, 189.
začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba izvajanja stikov - prevoz otroka na stike - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine za otroka - nadstandardna preživnina - nujno preživljanje otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - preživljanje zakonca - nastanek težko nadomestljive škode - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - porazdelitev preživninskega bremena - trditveno in dokazno breme - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe
V korist otroka je, da ima stabilen in predvidljiv režim stikov, ki ni podvržen nepotrebnim spremembam. Na strani staršev je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da ohranjajo način stikov, za katerega je bilo v predhodnih postopkih ugotovljeno, da je v korist otroka.
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči tega institut začasne odredbe o znižanju preživnine ni namenjen temu, da sodišče reagira na vsako, časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeležencev postopka in s tem poseže v pravnomočno odločbo o preživnini. Takojšnje ukrepanje je potrebno le v primerih ogroženosti otroka oziroma le izjemoma, upoštevaje tudi druge okoliščine, ob celovito in trajnejše poslabšanih materialnih zmožnostih katerega od staršev.
URS člen 28, 28/1, 28/2. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 217, 217/1, 217/1-25, 217/2.
načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa - datum nastopa dela
Določb drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. 7., izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. Posledično za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1.7., sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00067034
DZ člen 122, 122/1. ZZZDR člen 92, 92/1. URS člen 22, 155, 155/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZNP-1 člen 45, 45/2. ZS člen 3, 3/2.
spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - petletni zastaralni rok - uveljavitev novega zakona - pravdna sposobnost - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - pravna praznina - zakonska analogija - neprava retroakrivnost - prepoved retroaktivne veljave predpisov - metoda praktične konkordance - način reševanja konflikta med pravicami - enako varstvo pravic - protiustavna pravna praznina - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za vložitev predloga predlagateljice lahko začel teči od uveljavitve DZ. Obstoječo pravno praznino je sodišče pravilno interpretiralo in zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo, pri tem pa sledilo ciljem, kot jih je določil zakonodajalec v 122. členu DZ v zvezi s drugim odstavkom 45. člena ZNP-1, s tem, ko je določil petletni rok, v katerem mora otrok vložiti predlog za ugotovitev očetovstva. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravice predlagateljice do sodnega varstva izhajalo iz vrednostnega izhodišča zakonodajalca, ki je omejil uveljavljanje te pravice otroka na obdobje petih let, hkrati pa je upoštevalo, da se okoliščine konkretnega primera v bistvenih sestavinah ne skladajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, na podlagi katerih se po DZ presoja začetek teka roka za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva. Kakršno koli drugačno vrednotenje bi pomenilo, da je kršeno načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov in načelo enakega varstva pravic v razmerju med predlagateljico in otroki, ki so dopolnili 15 let ob uveljavitvi DZ. Drugačno materialnopravna ocena bi pomenila, da je prekluzivni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva za predlagateljico začel teči že pred uveljavitvijo DZ.
Ker gre za varstvo elementarnih ustavnih pravic, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je z odločitvijo nedopustno poseženo v pravico prvo nasprotnega udeleženca do anonimnosti, in da sodišče pravic predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca ni presojalo s pomočjo načela sorazmernosti ter da ni upoštevalo, da je treba to nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco, ko gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Še posebej, če se upošteva metoda praktične konkordance, glede na konflikt predstavljenih pravic in upravičenj predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca, ob upoštevanju človekovih pravic, glede na konkretne okoliščine primera, je ob tehtanju treba dati prednost pravici predlagateljice do zahtevanega sodnega varstva, ker bi drugačna razlaga pravico predlagateljice do poznavanja lastnega izvora časovno omejevala retroaktivno, z učinkom za nazaj, kar bi pripeljalo do absurdne situacije, ko bi bil lahko rok za vložitev predloga zamujen že ob uveljavitvi DZ.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00066948
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 286b/1, 325.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe
Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo.
Ena od relevantnih okoliščin za presojo, ali novinarju (pri povzemanju drugega vira) ni treba preveriti resničnosti objavljenih informacij, je med drugim tudi, v kolikšni meri lahko medij uporabljeni vir šteje za zanesljiv vir o posredovani informaciji.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066605
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 159. ZNP-1 člen 96, 96/6. URS člen 35, 51, 51/3, 54, 56, 56/1. ZPacP člen 5, 5-7.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe - družinska sistemska psihoterapija - napotitev na zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - onemogočanje stikov z očetom - odtujitev otroka od roditelja - pravica do stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - volja otroka - ogroženost otroka - največja korist otroka - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - vročanje pisanj mladoletni osebi - pravica otroka do izjave
Načela največje koristi otrok ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne.
Psihoterapija temelji na prostovoljnosti in motiviranosti udeležencev. Od izpolnjenosti obeh je odvisna njena uspešnost.
Preden sodišče po predlogu sodnega izvedenca odredi psihoterapijo, bi se moralo opredeliti, kdo potrebuje terapijo, ali bi bila potrebna individualna psihoterapija ali partnerska/starševska ali družinska psihoterapija, ali pa je primernejše družinsko svetovanje in kolikšna je verjetnost za uspeh terapije oziroma svetovanja glede na konkretno stanje. Predvsem se mora sodišče najprej opredeliti, ali za terapijo oziroma svetovanje obstaja motiviranost tistega, ki naj bi se terapiji oziroma svetovanju podvrgel.
ZPŠOIRSP člen 5, 10. OZ člen 131, 131/1. URS člen 26.
odškodnina zaradi izbrisa - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nastanek nezmožnosti za delo - izgubljeni dobiček - uveljavljanje pravic - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - prikrajšanje - denarna socialna pomoč - trditveno in dokazno breme - višina denarne odškodnine - odmera odškodnine
Nezakonito ravnanje države kot povzročitelja škode je zakonodajalec prepoznal s tem, ko je vsem oškodovancem ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, s katerimi so izkazali izbris, omogočil pridobitev enotne odškodnine po ZPŠOIRSP ter jih s tem razbremenil dokazovanja protipravnosti, škode in vzročne zveze v sodnem postopku.
Odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 25 oziroma 30 povprečnih plač v času sojenja predstavlja ustrezno individualno odmeno za prestane duševne bolečine zaradi izbrisa, hkrati pa je zaradi teže primera pravilno umeščena v okvir odškodnin, ki jih za podoben oziroma blažji obseg škode prejmejo drugi oškodovanci.
V sodni praksi se je višina denarne socialne pomoči v nekaterih primerih res uveljavila kot merilo za izgubljen zaslužek, vendar ob ugotovljenih konkretnih okoliščinah, da je prav izbris povzročil izgubo zaposlitve, saj si oseba kljub prizadevanjem ni mogla urediti svojega statusa. Zgolj otežen položaj zaradi izbrisa sam po sebi še ne zadostuje za zaključek o obstoju premoženjske škode oziroma ne izkazuje vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Obstoj premoženjske škode ne more ostati na ravni ugibanja, temveč mora biti izkazan, česar tožnika v tem sporu nista zmogla. Šele ugotovljen obstoj škode pri odmeri omogoča uporabo merila denarne socialne pomoči, kadar te ocene ni mogoče opraviti s primerjavo predhodno pridobljenih prihodkov.
Po drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP se pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, denarna odškodnina zmanjša za odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali kateremkoli drugem postopku. Zakon ne loči premoženjske in nepremoženjske škode, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Od v sodnem postopku določene skupne odškodnine je tako sodišče pravilno odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
URS člen 2. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 103/4, 112, 112/3, 112a, 112a/1, 112a/2.
zahtevek na izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačilo najemnine in stroškov - sprememba stanovanjskega zakona - načelo pravne države - neprava retroakrivnost - dopustna retroaktivnost - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje ustavnih pravic - poseg v lastninsko pravico - pravica do doma - pravica do primernega stanovanja
Za nepravo retroaktivnost gre, ko pravna norma učinkuje na konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo zakona, ni pa še bil v celoti zaključen. Načeloma ni prepovedana, razen če bi nedopustno posegla v načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med tem in drugimi ustavnimi načeli oziroma dobrinami treba v t.i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin je v posameznem spornem primeru treba dati prednost. To je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ko je poudarilo, da načelo pravne varnosti narekuje tehtanje med zaupanjem posameznika v trajnost obstoječega položaja na eni strani in ustavno varovano dobrino, ki jo varuje spremenjena ureditev.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se s spremenjenim načinom uveljavljanja odpovedi najemne pogodbe v primeru obstoja krivdnega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 položaj najemnika ni bistveno poslabšal. Tudi sámo namreč meni, da je bistveno, da mora tudi po novi ureditvi lastnik pred izvensodno odpovedjo najemne pogodbe izvesti opominjevalni postopek, ki najemniku v primernem roku omogoča odpravo kršitve. Za izpraznitev stanovanja je še vedno predvidena tožba oziroma predlog za izdajo naloga za izpraznitev, torej postopek, v katerem ima najemnik možnost uveljavljati vse ugovore, tudi v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi opominjevalnega postopka. Za varstvo najemnikovega položaja je torej še vedno predviden sodni postopek.
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 248, 249, 249/1, 371, 371/2.
pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje - izvedena priča - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev pravice do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z zavrnitvijo predlaganega dokaza - soočenja izvedenca in strokovnjaka obrambe - je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe kot to določa 3. alineja 29. člena Ustave RS, obdolženemu ni bilo omogočeno strokovno izvajanje dokazov v njegovo korist in je s tem prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Postopek pred sodiščem je praviloma usten. Sodišče bi moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov obeh strokovnjakov izpodbijala izvedensko mnenje izvedenca cestno prometne stroke, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem obeh strokovnjakov in njunim soočenjem z odrejenim izvedencem preizkusi mnenje izvedenca. Mnenje je bilo za obdolženega obremenilno. Obramba ima pravico zasliševati avtorja izvedenskega dela, ki obdolženca obremenjuje. To pa lahko opravi s pomočjo strokovnjakov in tako, da tudi doseže zaslišanje za obdolženca razbremenilnih prič.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00066243
ZDZdr člen 39. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - shizofrenija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotna udeleženka s tem, ko že 20 let ne zdravi svoje bolezni, huje ogroža svoje zdravje, ker s potekom časa psihoza praviloma postane odporna na zdravljenje in povzroči trajne in neodpravljive posledice na zdravju. Ker že ta ugotovitev, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, zadošča za izpolnitev pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, odgovor na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica zanika povzročanje premoženjske škode v stanovanju, pojasnjuje, zakaj je hodila po hiši s kladivom in zanika, da bi imela v sobi nože, ni potreben.
ZPP člen 102, 103, 116, 116/1, 142, 447, 447/1, 447/2, 458, 458/3. URS člen 15, 15/2.
vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljiv dogodek - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pritožbe - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - uradni jezik sodišča - pravica do uporabe svojega jezika
Z napačnim pravnim poukom sodišče tožencu ni moglo podeliti več pravic, kot mu jih gre po zakonu, a jih tudi ni smelo odvzeti.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da gre pri tožencu za dalj časa trajajoče zdravstveno stanje (star je 83 let in čaka na operacijo srca). Trditev da bi se stanje nenadno poslabšalo tako, da bi pritožniku onemogočalo prihod na narok ali/in pravočasno posredovanje prošnje za preložitev naroka ali/in poskrbeti, da bo opravo procesnega dejanja zagotovil preko pooblaščenca, toženec ni podal.
Roke za vložitev pritožbe in zakonsko ureditev, ki terja zavrženje prepozne pritožbe, ne da bi jo sodišče obravnavalo vsebinsko, je mogoče razumeti kot omejitev pravice do pritožbe. A vsaka omejitev ustavnih pravic ni nedopustna. Pravice v sodnem postopku so že po svoji naravi takšne, da je nujno, da zakon določi način njihovega izvrševanja (drugi odstavek 15. člena Ustave RS).
Uveljavitvi načel ekonomičnosti in pospešitve postopka je namenjenih vrsta institutov, med njimi so tudi krajši roki. Pritožbeni rok res ne sme biti prekratek, a glede na to, da se v postopku v sporih majhne vrednosti obravnavajo manj zapletene zadeve, ki imajo manjši pomen za stranke ter ob upoštevanju razmerja med vrednostjo spora in stroški postopka, osemdnevni rok za vložitev pritožbe ni prekratek.