namen stečajnega postopka - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za plačilo - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Bistvo in namen glavnega stečajnega postopka je poplačilo upnikov, ta namen pa je izražen v načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. To načelo zavezuje organe stečajnega postopka, ki morajo postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine poplačila, kar velja tudi glede rokov za poplačilo terjatev upnikov.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00078001
ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v osebno svobodo - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - paranoidna shizofrenija - nujen ukrep - ogrožanje življenja in zdravja - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Pritožbenih navedb ni moč ocenjevati zgolj skozi izjave zadržanega ter prizmo njegovih želja. Upoštevaje ugotovitve prvostopnega sodišča, narejene na podlagi izjave zadržanega ter mnenja izvedenca, da zadržani ni kritičen do svoje bolezni, da ne uvidi, kaj je zanj potrebno in koristno ter da brez terapije izboljšanja ni pričakovati, se je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo za zadnjo, a nujno potrebno možnost, torej za zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom. Resnega ogrožanja zdravja in življenja zadržanega, kar je posledica hudo motene voljne sfere zadržanega, namreč ob takšnih ugotovitvah res ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZDZdr člen 39, 39/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - paranoidna shizofrenija - uživanje alkohola - zmožnost presoje realnosti - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - nadzorovana obravnava - čas zdravljenja
Milejše oblike zdravljenja niso možne, ker udeleženec v nadzorovani obravnavi, ki je potekala zadnje leto, ne sodeluje. Večkrat ob obiskih koordinatorjev ni dosegljiv ali pa obiska noče sprejeti, med trajanjem nadzorovane obravnave je sedaj že četrtič hospitaliziran. Po mnenju izvedenca je zadržanje za čas enega meseca potrebno zaradi ponovne uvedbe zdravil in stabilizacije stanja, zaradi kronificiranega stanja pa bo udeleženca najverjetneje treba namestiti v SVZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00079079
URS člen 18. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 5, 8, 8/1. ZSKZDČEU-1 člen 10, 11, 23, 23/4.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - ponovna odreditev pripora - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - pravica do izjave v postopku - predhodni postopek - bivalne razmere v zaporu - poizvedbe sodišča - seznanitev z ugotovitvami postopka - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - načelo vzajemnega priznavanja
Pravica do izjave zahtevane osebe in njegove obrambe po vsebini ni bila kršena in s tem tudi ne ustavne pravice zahtevane osebe. Pregled spisovnega gradiva izkazuje, da rezultat poizvedb zahtevani osebi in njegovi obrambi res ni bil posebej vročan, s posebno odredbo v seznanitev, vendar je vsebina navedenega odgovora v celoti, z enakim tekstom povzeta v predlogu preiskovalne sodnice, posredovanem izvenobravnavnemu senatu. Tako sestavljen predlog preiskovalne sodnice pa je bil zahtevani osebi in zagovornici tudi posredovan s pozivom, da v roku treh dni na naveden predlog podata morebitne pripombe. Naveden predlog je zahtevana oseba prejela 1. 7. 2024, njegova zagovornica 14. 6. 2024, vendar nihče od njiju v zvezi s posredovanim jima predlogom preiskovalne sodnice ni podal nikakršnih pripomb ali zahtev v smeri oprave dodatnih pojasnil, kar bi gotovo lahko storila, glede na to, da je o zadevi prvostopenjsko sodišče odločilo 11. 7. 2024. Tako se izkaže, da sta zahtevana oseba in njegova zagovornica imela dejansko možnost izjaviti se tudi o vsebini pridobljenih podatkov, pa tega nista storila, zato se na zatrjevano kršitev ne moreta uspešno sklicevati in je tudi pravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča o tem.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - bipolarna afektivna motnja - psihotično dojemanje realnosti - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - čas zdravljenja
Izvedenec psihiatrične stroke C. C. pri nasprotni udeleženki ugotavlja bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi. Ta se je odrazila v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Nasprotna udeleženka nima uvida v svoje stanje. Povsem je pod vplivom psihotičnega doživljanja in privzdignjenega razpoloženja. Brez zdravil in zunanjega nadzora bi nadaljevala z vedenjem, kot ga je imela pred sprejemom. S tem bi ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih oseb, pa tudi povzročala (sebi in drugim) premoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078151
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - preprečitev težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - določitev vsebine pravnega standarda - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tudi slovensko sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja, v zadevah potrošniških kreditnih pogodb z valutno klavzulo CHF nujno razlagati lojalno tako, da ta interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.
Ob lojalni (evroskladni) razlagi slovenskega pravnega reda, upoštevaje razloge sodbe C-287/22, reverzibilnost ni relevanten pogoj za presojo utemeljenosti začasne odredbe, s katero se zahteva začasno zadržanje izvajanja domnevno nične potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo.
Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v tem potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Tako se s precejšnjo stopnjo verjetnosti nakazuje, da v primeru, če bi bili zahtevki tožnikov v tej pravdi utemeljeni, polnega učinka končne meritorne odločitve v tej pravdi in polnega učinka Direktive 93/13 ne bo mogoče zagotoviti brez začasnega zavarovanja, s katerim bi se zadržalo plačevanje mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi spornih pogodb. To pa je - poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe in verjetnosti obstoja terjatve na vračilo preplačanih zneskov - edini relevantni pogoj, ki ga je mogoče postaviti tožnikoma za utemeljitev predlaganega zavarovanja, če naj se določbe ZIZ in nacionalna sodna praksa razlagajo lojalno, kot nalaga sodba SEU C-287/22.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078126
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. OZ člen 87, 87/1. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - določitev vsebine pravnega standarda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - pogoj reverzibilnosti - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - vsebina tožbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - obresti
Povedano drugače: Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno (in že sam po sebi vključuje različne negativne posledice tako na premoženjskem kot nepremoženjskem področju), pa ob lojalni (evroskladni) razlagi ustreza standardu težko nadomestljive škode.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075881
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje
Zgolj zapis v zapisniku o naroku, da se je udeleženkino stanje delno stabiliziralo in je bolj umirjena, še ne pomeni, da svojega zdravja in življenja ne ogroža več oziroma ga ne bi ogrožala, če bi bila odpuščena z oddelka pod posebnim nadzorom. Pripombe zoper takšno mnenje izvedenke odvetnik zadržane osebe na naroku ni podal. Izvedenka pa je sicer tudi pojasnila, da udeleženka potrebuje bolnišnično zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za obdobje 10 dni, kar pomeni, da njeno stanje ni takšno, ki bi narekovalo takojšnji odpust iz tega oddelka.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - standard obrazloženosti - najbližja oseba - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do pritožbe
Obrazložitev sklepa o zdravljenju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve mora temeljiti na konkretnih ugotovitvah o resnem ogrožanju (življenja, zdravja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
URS člen 22, 26, 26/1, 30, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/3, 423, 423/4. ZP-1 člen 169, 170, 171, 171a, 191, 191/1, 193. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2, 52.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - prekrškovni postopek - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2, 513. URS člen 35, 36, 37.
spor med družbeniki - pravica družbenika do informacije in vpogleda - vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - tajnost odvetnikovih podatkov - pravica do zasebnosti
Družbenik ima v okviru svoje pravice do informacij glede zadev povezanih z družbo tudi pravico do vpogleda v pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z odvetniki, in podatkov glede plačil odvetnikom. Dejstvo, da med strankama oziroma družbenikoma poteka več sodnih postopkov na to ne vpliva. Ni običajno, da bi se zgolj na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev ali bančnih izpiskov o izplačilih odvetniku, družbenik lahko seznanil z zaupnimi podatki ali vsebinsko korespondenco med odvetnikom in stranko, ki je varovana z odvetniško zaupnostjo. Nasprotna udeleženka pa ni dokazala, da bi bilo v obravnavnem primeru drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074342
URS člen 22, 33. ZOPNI člen 4, 4-8, 6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-4, 21, 21/3, 24, 24/1, 28. ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - zaseženo premoženje - premoženje nezakonitega izvora - prikrivanje premoženja - vlaganja v nepremičnino - financiranje investicij - finančna preiskava - načelo sorazmernosti - pravica do izjave - pravica do zasebne lastnine - odločanje brez razpisa naroka - viri sredstev
Predmet začasnega zavarovanja in začasnega odvzema ne presega obsega premoženja, za katerega tožnica s tožbo zahteva odvzem. Zato že iz tega razloga ni začasno zaseženo oziroma začasno odvzeto več, kot je potrebno.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00076632
OZ člen 178, 179. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 8. URS člen 15, 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
javno opravičilo - preklic izjave - odstranitev objave - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - poseg v osebnostne pravice po tisku - poseg v čast in dobro ime - javni interes - relativno javna oseba - javni uslužbenec - nujnost posega - legitimen cilj - dolžnost poročanja - dolžna skrbnost novinarja - objektivno poročanje novinarja - žaljiva obdolžitev s tiskom - neresnične trditve - žaljivost izrazov - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - neposlovna odškodninska odgovornost - presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - šikaniranje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil v času objave spornega prispevka javni uslužbenec, torej relativno javna osebnost.
Da bi smela novinarka kritizirati ravnanja tožnika le, če bi bil ta (že) spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja, ne drži. V takšnem primeru bi bilo novinarsko poročanje tako omejeno, da bi bilo že poseženo v pravico do svobode izražanja. Mnogokrat se v družbi dogajajo nepravilnosti, ki niso inkriminirane, pa je nanje vseeno nujno opozarjati. Prav to je naloga in poslanstvo novinarskega poklica.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00076813
ZIN člen 29, 29/2, 38, 38-4. ZP-1 člen 55, 55/2, 136, 136/1, 136/1-5. URS člen 29, 29-4.
inšpekcijski organ - postopek inšpekcijskega nadzora - prekrškovni postopek - sodelovalna dolžnost - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravice osumljenca - privilegij zoper samoobtožbo - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - ustavitev postopka o prekršku
Nadzorni in prekrškovni postopek se zagotovo vsebinsko prepletata. V postopku o prekršku se kot dokazni vir lahko uporabi vse, kar je bilo ugotovljeno v postopku z nadzorom, vendar pa to ne velja za položaj in pravice storilca. Za domnevnega storilca je zato bistveno vprašanje, kdaj zadeva iz inšpekcijskega (ali drugega) nadzora preraste v prekrškovno zadevo, saj ima od tega trenutka dalje zaradi kaznovalne narave postopka storilec drugačne pravice, vključno s pravico, da je opozorjen, da je predmet "preiskovanja in dokazovanja". S tem trenutkom namreč pridobi pravico privilegija zoper samoobtožbo. Trenutek, ko se spremeni narava postopka, s tem pa v razmerju do storilca tudi pravila, po katerih teče postopek, se opredeli z zaznavo suma storitve prekrška določenega storilca z dokaznim standardom, ki ustreza razlogom za sum, da je storil prekršek.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075028
ZKP člen 18, 18/2, 213č. ZIKS-1 člen 236c, 238, 238/1. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 26. URS člen 36.
izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - zavod za prestajanje kazni zapora - izvrševanje pripora - poškodba pripornika - ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline - pregled prostorov - odvzem predmetov - pooblastila pravosodnih policistov - nezakoniti dokazi - pravni pouk o pravicah osumljenca - pričakovana zasebnost - nedotakljivost stanovanja
Glede problematiziranega postopanja pravosodnih policistov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZKP v členu 213.č določa, da če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni drugače določeno, se glede spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdrževanja reda in discipline, uporabe prisilnih sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalnih prostorov za pripornike (obtoženec je bil v kritičnem času v priporu v drugi kazenski zadevi), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, je ZIKS-1, ki v prvem odstavku 238. člena določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, med drugim opraviti tudi pregled bivalnih prostorov. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, sprejet na podlagi ZIKS-1, pa v 26. členu podobno določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanje hišnega reda v zavodu med drugim opravljati preglede bivalnih in drugih prostorov. Dodatno 236.c člen ZIKS-1 določa, da se, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar na podlagi pisne odredbe vodje oddelka za varnost ali operativnega vodje, opravi pregled prostora v katerem biva obsojenec oziroma pripornik.
Upoštevaje obtoženčevo predhodno ravnanje - napad z nožem na pripornika D. D. ter izpoved pravosodnega policista B. B., da so pri obtožencu tudi v preteklosti že večkrat pri pregledu sobe našli prirejeno bodalo, so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravosodni policisti upravičeno sumili, da je v sobi obtoženca nedovoljena stvar in tako ravnali skladno z določbo 236.c člena ZIKS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075794
ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 4/1-3. ZNB člen 1, 2, 3, 39, 39/1, 39/1-3. URS člen 17, 26, 35, 42, 51, 74. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 1, 15, 15/3, 16, 16/1.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - kvalificirana protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - normativna protipravnost - kršitev ustavnih določb - kršitev temeljnih civilizacijskih standardov - dolžnost oškodovanca - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - subsidiarnost odškodninskega varstva
Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS.
Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
URS člen 2, 38, 155. KZ-1 člen 238. ZKP člen 18, 18/2, 154, 154/2, 156, 156/1, 156/2.
prikriti preiskovalni ukrep - bančni podatki - rok za začetek kazenskega pregona - zahteva za preiskavo - izločitev dokazov - prepoved retroaktivnosti - pošten postopek - dokazni standard
Pri presoji dolžnosti uničenja izsledka prikritih preiskovalnih ukrepov po drugem odstavku 154. člena ZKP, je treba uporabiti procesni zakon, ki je veljal v trenutku izteka 2-letnega roka po koncu izvajanja ukrepov, ne pa kasneje novelirani zakon.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075014
ZDZdr člen 39, 74, 74/1, 77, 77/1. ZPP člen 254.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - potrebno varstvo in nadzorstvo - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost - prostorska zasedenost - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazovanje z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci
Ugotovljena potencialna samomorilnost, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno motnjo, predstavlja veliko nevarnost ponovnega avtoagresivnega ogrožanja, ki glede na naravo ugotovljene duševne bolezni predstavlja konkretno in realno ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. ZPND člen 1, 1/1, 3a, 5, 14, 14/1, 14/5, 15, 15/3, 19, 22a, 22a/1, 22a/8. DZ člen 153, 174.
skupno varstvo in vzgoja otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - prepoved telesnega kaznovanja otrok - preprečevanje nasilja v družini - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - pravica do stikov otroka s starši - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - vloga centra za socialno delo - povrnitev stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
ZPND v prvem odstavku 1. člena določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (multiinstitucionalni in hkrati multidisciplinarni pristop). Cilj in težnja ZPND namreč je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo drugi predpisi (Družinski zakonik, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških, zakonodaja s področja socialnega varstva, Obligacijski zakonik z določili, ki se nanašajo na kršitev pravice osebnosti), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Ukrepi sodišča določeni v 19. členu ZPND tako v primeru, ko je žrtev nasilja otrok, zgolj dopolnjujejo ukrepe, ki so določeni v DZ. Namen ukrepov sodišča po ZPND ni v kaznovanju povzročitelja nasilja za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Iz 5. člena ZPND pa izhaja, da je treba ob opredelitvi nekega ravnanja kot nasilja v družini reakcijo nanj nujno prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve. Tako zakon ne določa, da vsako ravnanje, ki ustreza opredelitvi nasilja iz navedenega zakona, potrebuje intenzivne posege države v osebnostne pravice posameznika, med katere sodi tudi pravica do družinskega življenja. Poseg je vedno treba prilagoditi stopnji ogroženosti žrtve. Ker gre za posege v temeljne pravice, je pomen načela sorazmernosti posebej poudarjen in sodišče zavezuje, da ustrezno zaščiti žrtev nasilja, hkrati pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo v tej zadevi takšno mejo pravilno določilo. Zaključilo je, da omenjeni dogodki verjetno izkazujejo, da je bila mld. hčerka udeležencev deležna neprimernih vzgojnih ukrepov, to je telesnega kaznovanja, ki je prepovedano (3a. člen ZPND). Pritrditi je treba pritožbi o ničelni toleranci do vsakršnega nasilja. Pritrditi pa je treba tudi nadaljnjemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da glede na vse ugotovljene okoliščine ni verjetno izkazano, da je predlagani ukrep nujen oziroma potreben in da ne upravičuje posega v odnos med otrokom in materjo z njuno popolno polletno ločitvijo, kar bi predlagani ukrep po svoji vsebini dejansko pomenil.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v prvem odstavku 134. člena določa, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču (materialna sodniška imuniteta). Slednja tako izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.