zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem, da kladivo ni dokaz, da pa je dokaz poškodovano osebno vozilo, obsojenka izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker zagovornik v zahtevi ni utemeljil zatrjevane verjetnosti, da bi sodišče z izvedbo predlaganih dokazov prišlo do drugačnih zaključkov, to pomeni, da ni zadostil dokaznemu bremenu, da mora pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - obvestilo strankam o seji - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ker sodišče druge stopnje o obsojenčevi pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni odločalo na obravnavi po določbah 380. do 382. člena ZKP, pač pa na nejavni seji - obsojenec namreč ni izrazil želje, da bi seji prisostvoval, senat sodišča druge stopnje pa tudi ni ocenil, da bi bila obsojenčeva navzočnost koristna za razjasnitev stvari -
sodišče druge stopnje obsojenca ni bilo dolžno vabiti oziroma obveščati o svoji seji.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kritika dokazne presoje in zaključkov prvostopenjskega sodišča ter sodišča druge stopnje, ki je takšni presoji pritrdilo, pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet presoje v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.
pisna izdelava odločbe - pripor - sklep o priporu - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče)
Določba 1. odstavka 364. člena ZKP ni kršena, če se izda le en sklep, s katerim je odrejen pripor zoper dva obdolženca, ne glede na to, da je pripor odrejen z različnima začetkoma teka pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti predlaga vrsto prič, uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. To pa ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
V razlogih sodbe o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini dokazov in med samimi temi dokazi. Izvedenci posredujejo sodišču svoja zapažanja o pomembnih dejstvih, na podlagi svojega strokovnega znanja dajejo tudi mnenja o preteklih dogodkih. Katera dejstva so dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).
Glede toženčeve poslovne sposobnosti pri sklepanju izvensodne poravnave je sodišče izvedensko mnenje prav tako presodilo še v povezavi z ostalimi dokazi in sprejelo pravno odločitev, ki pa je bila v tem primeru drugačna od psihiatričnega mnenja.
upravni spor - procesne predpostavke - dopustnost tožbe
Če se s tožbo izpodbija akt, ki niti po obliki niti po vsebini ni upravni akt, ker ne vsebuje odločitve o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi, sodišče tako tožbo zavrže na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
upravni spor - začetek postopka - tožba - odmera sodnih taks
Če tožnik ni vložil samostojne tožbe, pa bi jo moral, mora sodišče prve stopnje, upoštevaje svoj poziv tožniku, šteti, da samostojna tožba ni bila vložena in da se torej upravni spor ni začel. Če pa ni bila vložena tožba, je tudi ni mogoče umakniti in torej nezačetega upravnega spora ni mogoče ustaviti. V takem primeru tudi ni pravne podlage za odmero sodnih taks za tožbo, predlog za izdajo začasne odredbe in sklep o začasni odredbi.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - življenjska skupnost bratov in sester - pravni standard
Za odnose med zakoncema, otroci in starši (torej med dediči prvega dednega reda) se predpostavlja tolikšna navezanost, da zakonodajalec v primeru smrti predvideva tako hude duševne bolečine, da ne predpisuje nobenega pogoja. Za bolj oddaljene brate in sestre pa zahteva trajnejšo življenjsko skupnost. Zakonodajalec tega pravnega standarda sicer ni opredelil, toda sodna praksa po osamosvojitvi Republike Slovenije, enotno ugotavlja, da ne zadošča le čustvena prizadetost zaradi smrti, ampak je morala med njimi obstajati tudi trajnejša življenjska skupnost.
napredovanje v naziv - obnova postopka - vložitev predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Tožeča stranka je dopolnitev zahteve za napredovanje v naziv svetovalka z dne 31.8.1993, ki ga je tožena stranka prejela dne 1.9.1993, uveljavljala kot razlog za obnovo postopka šele v predlogu za obnovo postopka dne 3.11.1997 (odločbe z dne 1.9.1993), torej po poteku z ZUP določenega enomesečnega subjektivnega roka, ki teče od dneva, ko je tožnica mogla navesti novo dejstvo oziroma uporabiti nov dokaz.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 378.ZOR člen 189, 200, 203, 277, 394. OZ. ZPOMZO-A.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - strah za drugega - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - zapadlost terjatve - zamudne obresti od terjatve za negmotno škodo - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - pravno mnenje
Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnini za njiju uveljavljata z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe o tožničinem zahtevku za povrnitev njene premoženjske škode pa znaša 8.713,60 SIT in torej ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od večje ali manjše spretnosti in vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo tožničinih posledic v primerjavi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan evidenten in utemeljen razlog, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev. Dolgoletne ustaljene sodne prakse pa ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.
ZPP člen 105, 112, 339/2-14, 342, 370, 370/1-1, 372.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - uporaba telekomunikacijskih sredstev - vložitev pritožbe po telefaksu
Tudi za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, velja določba prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se šteje, da je vložena pravočasno, če je "izročena pristojnemu sodišču", preden se rok izteče (neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča in ki od trenutka pravočasne izročitve vloge pristojnemu sodišču ne more več imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic).
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
Izračunavanje višine deležev zakoncev na skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju, ne more temeljiti le na matematičnem izračunu o finančnih prispevkih in ostalem denarnem vrednotenju. Upoštevati je treba vse okoliščine iz člena 59. ZZZDR.
ZUP člen 42, 43, 82, 142.ZZZDR člen 119. ZUS člen 73.
pregled upravni spisov - pravica do pregleda - položaj stranke
Preizkusa ravnanja centra za socialno delo pritožbeno sodišče, kakor tudi sodišče prve stopnje, ni moglo opraviti, ampak se je moralo omejiti samo na vprašanje, ali lahko prva tožnica pregleda upravne spise oziroma, ali so podani pogoji za odločitev o tem, da lahko v postopku tožnici (babica in teta mladoletnega otroka) sodelujeta kot stranki.
zahteva za denacionalizacijo - prekluzivni rok za vložitev zahteve - vložitev zahteve po poteku roka - pravni nasledniki
Določba 2. odstavka 64. člena ZDen, po kateri je pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša, velja predvsem za pravne naslednike denacionalizacijskega upravičenca. Ker pa je tožnica kot denacionalizacijska upravičenka svojo zahtevo vložila prepozno, se ne more, ko gre za varovanje individualne pravice, sklicevati na pravočasno dano zahtevo osebe, ki ni njena pravna naslednica.