ZPP člen 252, 252, 254/1, 254/2, 254/3, 337, 339, 339/1.ZOR člen 178, 178/1, 178/2.
dokazovanje - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev gmotne in negmotne škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda zaradi razmeram neprilagojene vožnje
Ker v obeh izvedenskih mnenjih ni ne notranjih nejasnosti ali nepopolnosti in ne medsebojnih bistvenih razlik, je razumna ocena nižjih sodišč o nepotrebnosti postavitve tretjega izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22428
KZ člen 127, 127/2-1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor na grozovit način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, med drugim tudi, da je obsojenec s svojim ravnanjem očetu povzročil hude fizične bolečine, ki pa so, kar je v razlogih pravnomočne sodbe določno obrazloženo, po intenziteti in trajanju preseg(a)le običajno trpljenje, ki se pojavi pri storitvi temeljne oblike kaznivega dejanja umora, je pravilna pravna opredelitev dejanja po 1. točki 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 127. člena KZ.
Navedba, da je sodišče obsojencu izreklo previsoko zaporno kazen, pomeni drugačno vrednotenje okoliščin, pomembnih pri odmeri kazenske sankcije. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - pravna podlaga za presojo pogojev
Upravni organ prve stopnje bi pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil kot materialnopravno podlago moral uporabiti ObrZ in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise. Ker upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti po citiranih materialnopravnih predpisih, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu zaradi izmikanja glavni obravnavi
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi 2. odstavka 307. člena ZKP, ni dovoljena.
Kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamila po 197. členu KZ je dokončano šele, ko prejemnik mamila le-tega tudi užije, ne pa že takrat, ko storilec mamilo izroči potencialnemu uporabniku.
Zakoniti znak kaznivega dejanja po 197. členu KZ je dajanje mamila drugemu, ne pa (tudi) samemu sebi, zato je za obstoj kaznivega dejanja udeležba storilca pri uživanju mamila, ki ga je priskrbel, nepomembna. Za obstoj kaznivega dejanja tudi ni odločilno, ali je storilec priskrbel mamilo za skupno uživanje po dogovoru z oškodovanci.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec in njegov zagovornik sta imela možnost, da bi sodnika izločevala po 6. točki 39. člena ZKP, kolikor bi dvomila v njegovo nepristranskost. Izločitev sodnika pa bi morala zahtevati takoj, ko sta zvedela za razlog izločitve, najpozneje pa do konca glavne obravnave (2. odstavek 41. člena ZKP).
zahteva za plačilo zakupnine za denacionalizirano premoženje - premoženjski zahtevek - stvarna pristojnost - sodišče splošne pristojnosti
O zahtevi za plačilo zakupnine za denacionalizirano premoženje v smislu določbe 2. odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji ni mogoče odločati v upravnem postopku. Zahtevki na podlagi navedene določbe ZDen so premoženjski zahtevki, ki se uveljavljajo v rednem pravdnem postopku.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodna praksa izoblikovala stališče, da je praviloma trajne narave, vendar se lahko odškodnina prisodi, tudi kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj traja ali če to opravičuje posebne okoliščine (glej Poročilo VSS 2/86, str. 8!). Tožnik pa ni dokazal ne močnejše intenzivnosti teh bolečin, ne da bi trajale dalj časa. Res je bil tožnik kategoriziran športnik državnega razreda, vendar le zaradi dveletne delne oviranosti v športnem udejstvovanju ni mogoče govoriti, da bi šlo to za posebne okoliščine.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ki po vsebini predstavlja le uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZOR člen 219.ZPP člen 7, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/1, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - ogled - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja.
Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče razumno pojasnilo nepotrebnost predlaganega dokaza.
Zakon o zadrugah posebej ureja, katero premoženje se vrača in upravičence do tega vračila. V vsem drugem se za vračanje zadružnega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji.
Obvestila po 1. odstavku 148. člena ZKP nimajo lastnosti dokazov v formalnopravnem smislu, vendar so to dokazi v spoznavnem pomenu, ki jih je v povezavi s procesno relevantnimi dokazi dovoljeno upoštevati pri presoji, ali so dani pogoji za pripor. Obvestila, ki so jih dale policiji presumptivno privilegirane priče, se po 2. odstavku 83.
člena ZKP izločijo šele takrat, ko se te priče v skladu z 236. členom ZKP odrečejo pričevanju.
Ko gre za kazniva dejanja s prvinami nasilja, je na podlagi istih okoliščin praviloma mogoče sklepati tako o ponovitveni nevarnosti, kot tudi o tem, ali je odreditev pripora zoper osumljenca zaradi varnosti neogibno potrebna.
Nadomestna dedinja (fideikomisarični substitut) prejšnje lastnice podržavljenega premoženja, ki ne spada v krog oseb iz 12. člena Zakona o denacionalizaciji, ni upravičenka do denacionalizacije.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-1, 207, 207/5, 361, 361/6.
pripor - begosumnost - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve sodbe
Z obsodilno sodbo iz 5. odstavka 207. člena ZKP je mišljena sodba sodišča prve stopnje in ne pravnomočna sodba. Zato v primeru, ko sodišče prve stopnje pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obtožencu obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna. Enak princip velja tudi za položaj, ko je v primeru izteka pripora obsodilna sodba le delno razveljavljena, obstaja pa obsodilna sodba glede nerazveljavljenega dela, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22497
ZKP člen 371, 371/1-8, 18, 18/1, 420, 420/2.KZ člen 26, 218, 218/3.
nedovoljeni dokazi - ovadba oškodovanca - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje - napeljevanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ovadba oškodovanca je dopusten dokaz, katerega dokazna vrednost se ocenjuje v skladu s 1. odstavkom 18. člena ZKP.
S tem ko se v izreku trdi, da je obsojenec neugotovljenega dne konec aprila do srede maja 1999 naročil ostalim soobsojencem, da zanj oziroma njegovo gospodarsko družbo izterjajo od I.Š. 10.000.000,00 SIT in jih s tem "naklepoma napeljal k storitvi opisanega kaznivega dejanja", je opisano obsojenčevo napeljevanje h kaznivemu dejanju izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 218. člena KZ.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - upravičenec za vložitev revizije - stranka v postopku - zavrženje revizije
Za tožnika je postala zavrnilna prvostopenjska sodba pravnomočna s potekom pritožbenega roka, ker ni vložil pritožbe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni bila več stranka v postopku in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo. Na tožnikov procesni položaj ta pritožba ni mogla vplivati in tudi ni vplivala. Zato tožnik nima pravice vložiti revizijo proti sklepu o zavrženju pritožbe take tretje osebe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja izgleda za uspeh
Ker želi tožnik brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednima pravnima sredstvoma - obnove postopka in revizije, morajo obstajati okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da bi tožnik z zahtevkoma uspel. V pravdni zadevi, na katero se njegova prošnja nanaša, te okoliščine ne obstoje, in možnosti, da bi z zahtevkoma uspel ni, zato ni razumno sprožiti postopka. Tožnik zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izkazovanje verjetnosti - izgled za uspeh
Če zadeve, glede katerih je tožnik vložil prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ne izpolnjujejo pogojev iz 24. člena ZBPP, ker so očitno nerazumne oziroma ker nimajo verjetnih izgledov za uspeh, jih je nerazumno sprožati.