zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do ločenega poplačila - ločitvena pravica in obresti - razdelitev posebne (ločene) stečajne mase
Začetek stečajnega postopka vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica preneha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso zapadle.
Ločitveni upnik se poplača iz posbne (ločene) stečajne mase. O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Če pa posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ni pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika; s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev.
ZUS člen 23, 23/3, 59, 73. ZUP (1986) člen 249, 250, 252, 252/1, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka
Ker je z določbo 324. člena ZUP določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, končajo po določbah ZUP/86, določbe 2. odstavka 263. člena ZUP v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok iz 1.
odstavka 252. člena ZUP/86 vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, pa ZUP/86 ni vseboval.
Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi poteka delovnega dovoljenja delavcu tujcu gre za samostojni zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja na podlagi določb ZZT. Ob prenehanju delovnega razmerja na podlagi tega zakonskega razloga plačilo odpravnine ni predvideno.
ZPD člen 6, 7, 60. ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/1-3.
prometni davek - zamudne obresti - zastaranje odmere - pogojna davčna oprostitev - večkratno plačilo prometnega davka za isto blago
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Pravica do določitve davčne obveznosti in do izterjave prometnega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v 5. letih po preteku leta, v katerem je davčna obveznost nastala. V tem primeru je davčna obveznost nastala v letu 1995, odmerna odločba pa je bila izdana 4.12.1996, torej znotraj 5-letnega zastaralnega roka, zato pravica do odmere davka ni zastarala.
Pogojna davčna oprostitev je možna le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji, predpisani v 6. in 7. členu ZPD. Ni nezakonito, če je prometni davek zaradi neobstoja pogojev za pogojno davčno oprostitev plačan večkrat.
ZDavP člen 44, 44/3.ZUP člen 166, 171, 235, 278. ZP člen 241. ZUS člen 74.
izterjava denarne kazni - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Davčni organ v primeru, ko izvršuje izvršljiv akt, ki ga je izdal drug organ, ni dolžan preverjati, ali je izvršilni naslov, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, izdano od organa, ki je izvršilni naslov izdal, res izvršljiv. Potrdilo o izvršljivosti odločbe je potrdilo po 171. členu ZUP/86, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Če stranka temu nasprotuje, lahko izpodbija to potrdilo pri organu, ki ga je izdal, v posebnem postopku, ne pa v postopku prisilne izterjave, ki ga vodi davčni organ.
ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 21, 24a. ZDDPO-1 člen 64, 65. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.URS člen 125.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - zamudne obresti
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Davčne olajšave iz 21. in 24a člena ZDDPO ni mogoče na novo začeti uveljavljati po tem, ko je z uveljavitvijo ZDDPO-1 ZDDPO nehal veljati.
Kolikor se tekom spora o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja spremenijo subjektivne okoliščine (smrt delavca), ima tak spor še vedno izhodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem in se zaradi smrti delavca vsebina spora ne spremeni. Zato obstaja delovno sodišče še naprej stvarno pristojno.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o socialni varnosti, ampak za spor o premoženjsko pravnem (odškodninskem) zahtevku zaradi posledic poškodb zadobljenih v prometni nezgodi. To pa je spor, o katerem je pristojno odločati redno sodišče in ne specializirano sodišče, kar je delovno oziroma socialno sodišče.
spor iz družinskih razmerij - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenec Centra za socialno delo (CSD) kot stranka v postopku
Dejstvo, da je toženec zaposlen na Centru za socialno delo v določenem kraju (spor se nanaša na dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo), ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
društva - izključitev člana iz lovske družine - hujša disciplinska kršitev - prikrivanje divjadi - uplenjena divjad - pravila lovske družine - odškodninska odgovornost lovske družine - ravnanje članov disciplinske komisije - dokazno breme
V 6. alinei 26. člena Pravil lovske družine se lahko izključitev iz članstva izreče le za hujše kršitve, kot je prikrivanje uplenjene divjadi z namenom, da se izogne plačilu, disciplinski kazni, ali zaradi drugih vzrokov. Gre za opis inkriminiranega dejanja in zaradi takšne njegove narave ga ni mogoče razlagati širše, kot je zapisano. Tisti, ki je sprejel ta pravila, to pa je tožena stranka sama, je očitno želel prikrivanje divjadi kot hujšo kršitev omejiti le na primere uplenjene divjadi, ne pa tudi druge divjadi, naštete v drugem odstavku 7. člena ZVGLD (pokončane in poginule divjadi). Če pa je bila želja širša, bi moral določbo tudi širše izoblikovati. Širše uporabe za dejanja storjena v času veljavnosti določbe pravil pa se seveda ne da doseči.
Razveljavljena določba 1. odstavka 8. člena ZST, ki je določala, da se vloga šteje za umaknjeno, če taksa ni plačana, ne more biti podlaga za domnevani umik vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VS08094
ZASP člen 99, 99/4.URS člen 22.
avtorsko pravo - avtorsko pravno varstvo - materialne avtorske pravice - avtorski honorar - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic - zastopanje strank v pravdnem postopku - pooblaščenci - dokazovanje - izvedenci - plačilo predujma za izvedenca
Iz avtorske pogodbe tako kot iz podjemniške pogodbe (četrti odstavek 99. člena ZASP) izhaja dolžnost plačila naročenega dela. Toženka je dolžna plačati tolikšen obseg dogovorjenega dela, kolikor je dokazan. Zavrnitev plačila za nedokazani del je zato materialnopravno pravilna.
Res bi bilo za ustrezno enakost pravdnih strank bolje, da bi vsako od njiju zastopal odvetnik, ne pa samo eno od njiju. Vendar v pravdnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje strank, zato lahko v vsaki pravdni zadevi pride do takega, za eno strank manj ugodnega položaja. Tudi iz ustavne zahteve za enako varstvo pravic ne izhaja zahteva za obvezno zastopanje pravdnih strank po odvetnikih v postopku na prvi stopnji. Zato je le od volje vsake posamezne stranke odvisno, ali bo nastopala sama, ali pa bo pooblastila odvetnika.
Če se je tožnik kljub dobronamernemu nasvetu sodišča odločil, da ne bo pooblastil novega odvetnika, je ravnal v skladu s svojo svobodno voljo, vendar mora nositi tudi posledice take odločitve, ki se sedaj kažejo v njegovem občutku, da naj ne bi bil enako obravnavan kot nasprotna stranka, ki je imela odvetnika.
ZDen člen 10, 10/2. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratske Avstrije z dne 15.5.1955 člen 27, 27/2.
upravičenec do denacionalizacije - avstrijsko državljanstvo ob uveljavitvi avstrijske državne pogodbe - upravičenost do odškodnine
Če prejšnji lastnik podržavljenega premoženja ob podržavljenju ni imel avstrijskega državljanstva (imel pa ga je ob uveljavitvi avstrijske državne pogodbe - 28.11.1955), po jugoslovanskih predpisih pa se je štel za jugoslovanskega državljana, potem njegovo premoženje ni moglo biti podržavljeno kot avstrijsko premoženje.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/2, 371, 371/2.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je obramba izkazala, da je podana verjetnost drugačnih dokaznih zaključkov, če bi bila predlagana dokaza izvedena neposredno na glavni obravnavi, je sodišče z njuno zavrnitvijo prekršilo obsojenčevo ustavno pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, kot je predvidena v 3. alinei 29. člena Ustave, hkrati pa to pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22538
KZ člen 217, 217/1.ZKP člen 372, 372-1.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - opis dejanja
Opis kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ mora poleg časa in kraja storitve obsegati še: storilčev namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, izvršitveno dejanje, to je navedbo okoliščin, s katerimi je opisano storilčevo spravljanje oziroma puščanje v zmoti druge osebe ter prepovedano posledico, to je opis aktivnega ali pasivnega ravnanja oškodovanca v škodo lastnega ali tujega premoženja, pri čemer je nastanek škode, ki se odraža v zmanjšanju oškodovančevega ali tujega premoženja ali oškodovanju drugih premoženjskih pravic in ki je posledica storilčevega goljufivega ravnanja, konstitutivni znak tega kaznivega dejanja.
Ker oškodovanka s sklenitvijo posojilne pogodbe v škodo svojega premoženja v smislu njegovega zmanjšanja ni storila ničesar (s pogodbo je zgolj privolila v podaljšanje roka izpolnitve obstoječe terjatve, škoda v ugotovljeni višini pa je na njenem premoženju nastala že pred tem, ko je obsojencu plačala kupnino za stanovanje, ki pa ji ni bilo izročeno), niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22490
KZ člen 302, 302/4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 4. odstavku 302. člena KZ.
URS člen 25.ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 362, 362/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Določbe 2. odstavka 439. člena v času sojenja veljavnega ZKP (pred ZKP-E) si ni mogoče razlagati tako, da bi za obdolženca tudi v primeru, ko s sodbo ni seznanjen, nastopila domneva o odpovedi pravici do pritožbe, če v 8-dnevnem roku pritožbe ni napovedal.