Predlog, ki se nanaša na kršitve procesnega prava v prvotnem postopku, se zavrže po 2. odstavku 256. člena ZUP/86, ker kršitve procesnega prava niso okoliščine nobenega obnovitvenega razloga iz 249. člena ZUP/86.
upravni postopek - odločba - oblika in sestavni deli odločbe - obrazložitev prvostopne odločbe
Če obrazložitev prvostopne odločbe v zadevi, kjer ni mogoča skrajšana obrazložitev, nima obveznih sestavnih delov iz 2. odstavka 209. člena ZUP/86, je podana bistvena kršitev določb postopka, ker stranke nimajo možnosti, da izpodbijajo razloge odločitve.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopku
Možnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
prisilna izterjava denarne kazni - sklep o prisilni izterjavi denarne kazni - začetek izvrševanja odločbe o prekršku
Sklep o prisilni izterjavi denarne kazni za prekršek je začetek izvrševanja odločbe o prekršku. Ker je bil ta sklep izdan pred potekom zastaralnega roka za začetek izvrševanja denarne kazni, ni mogoče šteti, da je podano zastaranje.
zavarovanje zahtevkov za denacionalizacijo - začasna odredba - možnost izdaje začasne odredbe do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji
Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije ne gre za pravnomočno odločeno stvar, če je bila v istem denacionalizacijskem postopku zahteva iste vsebine in istih tožnikov že pravnomočno zavrnjena. V ZDen ni določbe, ki bi omejevala odločanje o začasni odredbi. Po 68. členu jo je mogoče izdati do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji iz razloga, da je treba zavarovati zahtevo za denacionalizacijo ali drugega tehtnega razloga. Od okoliščin posameznega primera je odvisno, ali je podan zakoniti razlog za njeno izdajo.
ZUP (1986) člen 14, 103, 106. ZUS člen 71, 73. ZDavP člen 45.
prisilna izterjava - vrnitev v prejšnje stanje - vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost organa za sprejem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje se lahko predlaga za zamujeno dejanje v postopku le pri organu, pri katerem bi bilo treba zamujeno dejanje opraviti. Ker je tožnik zamudil rok za pritožbo zoper prvostopni upravni akt, bi moral vrnitev v prejšnje stanje predlagati pri prvostopnem organu v določenem roku, ne pa v pritožbi zoper prvostopno sodbo, naslovljeni na vrhovno sodišče.
ZUP (1986) člen 263, 267, 268, 268/1. ZUS člen 74.
upravni postopek - izredna pravna sredstva - ničnost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija
Ker tožnik ni imel položaja stranke v upravnem postopku, ni upravičen zahtevati odprave oz. razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici niti ničnosti odločbe, izdane v upravnem postopku.
ZDoh člen 6, 6/1, 15, 15/1-1, 15/1-4, 17, 17-5, 16, 16/1-1, 64, 65. ZDavP člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.URS člen 125.
davki in prispevki - udeležba delavcev na dobičku pravne osebe - zamudne obresti - bonitete v zvezi z uporabo službenega avta v zasebne namene - odločanje na podlagi neobveznega pravnega mnenja
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če se med zaposlene deli del dobička pravne osebe, je to osebni prejemek v smislu 1. alinee 6. člena ZDoh. Uporaba službenega avtomobila v zasebne namene je boniteta v smislu 1. alinee 6. člena ZDoh. Da se ugotovi njena višina, je treba o tem voditi verodostojno dokumentacijo. Dokazno breme je na strani zavezanca. Upravni organ odloča na podlagi veljavnih predpisov, sodišče pa na podlagi ustave in zakona. Neobvezno pravno mnenje ministrstva ni predpis.
ZUP (1986) člen 264, 264/2, 268, 268/1. ZUS člen 74.
upravni postopek - izredna pravna sredstva - ničnost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - stranka, ki ni sodelovala v postopku
Če oseba ni sodelovala v postopku kot stranka, ne more z uspehom uveljavljati ničnosti oz. odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici.
predčasna pokojnina - pravica do predčasne pokojnine
Po določbi prvega odstavka 40. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do predčasne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni bilo možno zagotoviti druge zaposlitve, če mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, če je bil zavarovanec invalid II. ali III.
kategorije invalidnosti ali če je bil v zadnjih 12. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.
Če je zavezanec za vrnitev premoženja po ZDen javni zavod, za katerega določbe ZLPP ne veljajo, potem denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati izdaje začasne odredbe po 11. členu ZLPP ampak po 68. členu ZDen.
prenehanje dejavnosti - prevzem delavcev - zakonitost prevzema delavcev ob prenehanju dejavnosti
V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo (dejansko stanje), da je tožena stranka ukinila transportno dejavnost in skupaj z delavci ustanovila novo gospodarsko družbo. S to novo gospodarsko družbo je sklenila sporazum o prevzemu delavcev, ki je tem zagotavljal delovno razmerje za nedoločen čas in razporeditev, ki je ustrezala njihovi izobrazbi in delovnim izkušnjam, zagotovljene pa so imeli tudi najmanj takšne pravice, kot pri toženi stranki. Tožena stranka je novo ustanovljeni družbi zagotovila vse osnovne pogoje za delovanje. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi revidenti neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo celo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev dela plačila odpravnine iz 16. člena individualne pogodbe o zaposlitvi, ostala neobrazložena v bistvenem delu, kot to uveljavlja ravizija (14. točka drugega odstavka 339.
člena ZPP). Čeprav je res, da sta se pravdni stranki ne glede na določbo 250. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.), ki določa v primeru odpoklica člana ali predsednika uprave brez utemeljenega razloga plačilo odpravnine v znesku najmanj 24 kratne zadnje mesečne plače, dogovorili za plačilo najmanj 12 plač zadnjega meseca (kaj pomeni najmanj 12 plač in zakaj tak dogovor v pogodbi, ni bilo razčiščeno), to ne pomeni, da je dogovorjeni minimum edina možna rešitev, še posebno, če višina tega zahtevka, razen po temelju, ki mu je tožena stranka ves čas postopka ugovarjala, sploh ni bila sporna. Zato v izpodbijani sodbi ni obrazloženo, zakaj je sodišče zahtevek znižalo in tožniku priznalo polovico nižji znesek od zahtevanega, saj obrazložitev, da sta se stranki tako dogovorili, ne vzdrži. Najmanj 12 plač zadnjega meseca, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi, lahko pomeni tudi 24 zadnjih plač, oziroma priznanje 24 zadnjih plač ne bi bilo v nasprotju z določbami individualne pogodbe, upoštevano pa bi bilo tudi zakonsko določilo o minimalni odpravnini.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniški stalež
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja priložil zdravniško potrdilo z dne 26. 1. 2001, iz katerega izhaja, da tožnik od 27. 12. 2000 dalje iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za delo. Pravilno je razlogovanje obeh sodišč, da iz tega izhaja nedvomen zaključek, da dne 15. 1. 2001 ni bilo podlage za ugotovitev tožnikove neopravičene odsotnosti.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev k novemu delodajalcu
Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo tožnikove pritožbene navedbe, da naj bi njegova invalidnost preprečevala razporeditev k drugemu delodajalcu. Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč - na tako dejansko stanje pa je vezano tudi revizijsko sodišče - izhaja, da je bil tožnik pri novem delodajalcu razporejen na enako delovno mesto, kot ga je prej opravljal pri toženi stranki. Edina razlika je v tem, da mora na delovnem mestu več hoditi, njegove pravice kot invalida III. kategorije pa niso bile v ničemer kršene.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZPD člen 45, 45/2. ZUP (1986) člen 232, 232/2. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
prometni davek - obračun prometnega davka - pomanjkljiva evidenca - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - dan izvršljivosti odmerne odločbe - tožbena novota
Zamudne obresti začnejo teči šele z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če stranka šele v pritožbi zatrjuje, da je dokumentacija njenega dobavitelja napačna in da na nekaterih dobavnicah, ki jih dobavitelj ima, ni njenega podpisa, ne podpisov njenega moža oziroma pri njej zaposlenih, je to nedopustna tožbena novota. Če zavezanec ne vodi evidence o kupljenem in prodanem blagu v skladu s predpisi, se prometni davek obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov o prometu, to pa so tudi podatki zavezančevega dobavitelja.
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Obveznost za plačilo prometnega davka nastane za davčnega zavezanca takrat, ko je opravljen promet blaga. Šteje se, da je promet opravljen, ko je proizvod izročen, če je izročen pred izdajo računa ali brez izdaje računa. Zavezanec za plačilo prometnega davka je kupec, če kot pravna oseba ali zasebnik (podjetnik) kupi proizvod od fizične osebe.
ZDavP člen 43, 44, 95. ZDoh člen 20. ZUP (1986) člen 246. ZUS člen 26, 73.
prisilna izterjava - pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova - dolgovni seznam
Ker pritožba zoper odmerno odločbo o odmeri dohodnine ne zadrži izvršbe te odločbe, je mogoče zapadlo dohodnino prisilno izterjati, preden je odločba o njeni odmeri - izvršilni naslov - pravnomočna. Podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi davčnega dolga je lahko le dolgovni seznam, ki je sestavljen v skladu s predpisi. V izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Če je prvostopni organ o pritožbi odločil po preteku 2 mesecev, to ni razlog za odpravo njegove odločbe.
ZUP (1986) člen 102. ZDavP člen 45, 45/1. ZUS člen 51, 51/1, 72, 72/4, 73.
izterjava davčnega dolga - pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - sojenje na seji
Po ZUP/86 je pritožba pravočasna, če jo organ prejme zadnji dan roka za njeno vložitev oziroma če jo stranka zadnji dan roka za pritožbo odda priporočeno po pošti.
lastninsko preoblikovanje podjetja - program lastninskega preoblikovanja podjetja - odločba o odobritvi programa - odločba ustavnega sodišča
Če agencija pri izdaji odločbe o odobritvi programa lastninskega preoblikovanjam prizadetega podjetja ni uporabila z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996 odpravljenega besedila na koncu 1. alinee 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanjam in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1. odstavek 46. člena Zakona o ustavnem sodišču ni mogel biti pravna podlaga za odločanje v postopku.