upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
Ničnostna razloga po 2. in 3. točki 279. člena ZUP (odločba, ki bi s svojo izvršitvijo pomenila kaznivo dejanje oz. ki je sploh ni mogoče izvršiti) nista podana, če je bila odločba že izvršena.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščino, ko se je sodnik pred odločanjem o glavni stvari seznanil z vsebino obvestila, ki ga je obsojenka dala policiji, pozneje pa jo je v 4.a točki 39. člena ZKP uredila novela ZKP-E, je treba presojati v skladu z merili 6. točke 39. člena ZKP. Tak izključitveni razlog pa bi obramba po 2. odstavku 42. člena ZKP lahko uveljavljala najpozneje do konca glavne obravnave ne pa šele z zahtevo za varstvo zakonitosti.
denacionalizacija - tujec - ugotavljanje vzajemnosti - položaj stranke
Tujec kot vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka ne izkazuje pravnega interesa za izvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po Zakonu o ugotavljanju vzajemnosti. Pravni interes za uvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po navedenem zakonu je vezan na pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičnini s pravnim poslom ali z dedovanjem. V postopku denacionalizacije pa gre za pridobitev lastninske pravice na originaren način - z odločbo državnega organa.
ZOR člen 132, 305, 305/1.URS člen 2, 26.ZIP člen 142, 286.
vzročna zveza - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršba - dokaz o dolžnikovi lastnini - odgovornost države za delo sodnika - prodaja nepremičnine, ki ni dolžnikova, v izvršilnem postopku
Država se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo (26. člen URS), povzročeno v sodnem izvršilnem postopku nekomu, ki v njem ni bil udeležen, s trditvijo, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom in da v njem ni prišlo do nezakonitosti ali protipravnosti pri opravljanju sodniške funkcije oziroma delovanja sodišča. To bi namreč pomenilo dopuščanje možnosti uzakonitve takšnih pravil sodnega postopka, ki bi kljub korektni uporabi in doslednem spoštovanju vendarle mogla privesti do oškodovanja oseb izven kroga udeležencev v postopku. Če bi bilo oškodovanje osebe s prodajo njenega premoženja v izvršilnem postopku, s katerim ni imela nobene zveze, pravno dopustno, bi to pomenilo negacijo ustavnega načela pravne države.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov - uporaba podzakonskih predpisov, ki niso usklajeni z zakonom
Če vsebina podzakonskih predpisov ni usklajena z novim zakonom v predpisanem roku, se njihove določbe lahko kljub poteku instrukcijskega roka še naprej uporabljajo, vendar le primerno in smiselno v skladu s spremenjenim zakonom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Abstraktni dejanski stan (prepis zakonske norme) ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja, lahko pa v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzemajo vlogo dejstev, ker zakonskega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče.
Neskladje med abstraktnim dejanskim stanom na eni in konkretnim dejanskim stanom ter razlogi sodbe na drugi strani ne predstavlja procesne kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči akutalen dokazni uspeh glavnega dokaza. Ker tožencu to ni uspelo, se je tožnikov provizoričen dokazni uspeh spremenil v dokončen dokazni uspeh.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ena od sodnic pristojnega sodišča je bivša pooblaščenka stranke
Emna od sodnic krajevno pristojnega sodišča je bivša odvetnica tožene stranke; vendar to samo po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZLS člen 46, 47. ZUS člen 73.ZUreP-1 člen 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 45, 46.
naknadni referendum - možnost postavitve vprašanja, ki je vsebina splošnih aktov občine
Naknadni referendum je mogoč le o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine. Sklep občinskega sveta "o sprejetju spremembe osnutka državnega lokacijskega načrta za avtocesto in soglasju h korigiranemu predlogu državnega lokacijskega načrta" pa ni splošni akt, zato glede njega referendum ni možen.
zemljiški kataster - postopek spremembe posestne meje - stranka v postopku - stranski udeleženec
V postopku spremembe posestne meje, kamor sodi tudi parcelacija zemljišča, lahko kot stranski udeleženec sodeluje tudi oseba, če izkaže, da v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.
Tožnici je bil v upravnem postopku priznan položaj stranske udeleženke (intervenientke) in se je udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tak procesni položaj pa ne more vplivati na pravice aktivne stranke, to je osebe, na zahtevo katere je bil uveden postopek, da razpolaga z zahtevkom in ga tudi umakne. Ker je v obravnavani zadevi odpadel obvezni zakonski pogoj za vodenje postopka, je zmotno stališče pritožbe, da bi moral upravni organ nadaljevati postopek in meritorno odločiti.
Značilnost odpovedi neuvedenemu dedovanju je v tem, da predstavlja po eni strani izjemo od načela, da nihče ne more razpolagati z dediščino, katere se nadeja, in da se zato pred zapustnikovo smrtjo tudi ne more pričakovati dediščini odpovedati (prvi odstavek 104. člena in prvi odstavek 137. člena ZD), po drugi strani pa tudi izjemo od načela, da zapustnik ne more pogodbeno razpolagati s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti (103. člen ZD). Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se tako vselej odloča le na podlagi stanja v času odpovedi, zavedajoč se, da se to stanje (nepredvidljivi)
prihodnosti, ko bodo nastali učinki odpovedi, lahko spremeni (premoženje prednika oz. potencialnega zapustnika se lahko poveča, lahko pa se tudi zmanjša). Ker odpoved dedovanju ne more biti delna (npr. da bi se nanašala le na tisto premoženje, ki ga je imel prednik v času odpovedi), je tveganje vključeno v samo bistvo tega posla.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-5.ZASP člen 9, 9/1-2, 9/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Prevodi pravnih predpisov iz 2. točke prvega odstavka 9. člena ZASP so avtorsko-pravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. To pomeni, da je spor za plačilo iz pogodbe o izvajanju prevajalskih storitev spor iz avtorske pravice ter da je zato podana pristojnost okrožnega sodišča.
pogodba o potrošniškem posojilu - prodaja na obroke - zamuda s plačilom obrokov - kasatorična klavzula - kogentne norme ZOR - zapadlost terjatve
Prodajalec lahko, na podlagi posebnega dogovora v zvezi s prodajo na obroke, zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine, če je kupec v zamudi z obroki, ki skupaj predstavljajo najmanj osmine kupnine.
bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - povrnitev škode - predlog za odlog izvršbe - odgovornost upravnega organa
Okoliščina, da je pritožbeno sodišče napačno ocenilo ali so bile strankine trditve pravočasne, lahko predstavlja le relativno (in ne absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje.
Slabša kvaliteta nadomestnih zemljišč je upoštevana v vrednosti zemljišč, izračunani po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Za subjektivno oceno vrednosti ni podlage v navedenem odloku.