odločba o denacionalizaciji - skrbnik za posebne primere - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika
Tožnik bi moral ugovore v zvezi s postavitvijo skrbnice za posebne primere uveljavljati v pritožbi zoper odločbo o njeni postavitvi, česar pa ni storil in je odločba postala pravnomočna in za upravni organ zavezujoča. Zato z ugovori, ki se nanašajo na nezakonito skrbništvo, v postopku, katerega predmet je vrnitev podržavljenega premoženja, ne more uspeti.
Sodba, v kateri je sodišče obsojencu določilo preizkusno dobo enega leta in šestih mesecev, torej v zakonsko predpisanem časovnem okviru, ni nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delovno razmerje hčere tožnice na manjšem, pristojnem sodišču
Okoliščina, da je hči tožnice strojepiska na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem sta ob ostalem osebju zaposlena vsega dva sodnika in dve strojepiski, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
avtorsko pravo - avtorska pogodba - razmerje med avtorsko pravico in sorodno pravico - pravice izvajalcev glasbe - pogodbena kazen
V 168. členu ZASP je ob predvidenih strogih pogojih (predvsem krivda in njena stopnja) za kršitev avtorske pravice uvedel tudi inštitut civilne kazni. Ob načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razloga, da pogodbeni stranki tudi pri sklenitvi pogodbe o izvajanju glasbe ne bi smeli dogovoriti pogodbene kazni (270. do 275. člen ZOR). Ob ugotovljenem, da se obveznost tožene stranke ni nanašala samo na plačilo avtorskega honorarja, ampak je bila širša, pa je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da sta pogodbeni stranki tako lahko dogovorili pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti toženca, ki niso bile denarne narave.
Sodišče je pri svojem izračunu, ki ga je vzelo kot podlago oceni vrednosti in pomena predmeta obveznosti pogodbenih strank že upoštevalo, da je tožena stranka od pogodbe odstopila šele po preteku dveh mesecev. Vendarle pa je ob oceni, ali je dogovorjena pogodbena kazen nesorazmerno visoka premalo upoštevalo zatrjevano in neprerekano trditev, da so nekateri člani ansambla ponovno sklenili pogodbo o izvajanju glasbe v lokalu tožene stranke (vendar s toženčevim partnerjem) za obdobje še dveh mesecev še v času, ki je bil določen v pogodbi in da je tudi tožnik igral v drugem lokalu že kmalu po odpovedi pogodbe. Glede na navedeno pa je očitno tožeča stranka v določenem obsegu našla nadomestek za izpolnitev. Nista pa sodišči upoštevali še preostalih že zgoraj naštetih okoliščin, pomembnih za uporabo pravnega standarda "nesorazmerno visoke pogodbene kazni". Doslej ugotovljene okoliščine ne zadoščajo za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi neupoštevanja naročnikovih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ker so po 64. členu ZDen morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene najkasneje do 7.12.1993, je bila vlagateljičina zahteva pravilno zavržena kot prepozna.
ZLS člen 46, 47. ZUS člen 73.ZUreP-1 člen 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 45, 46.
naknadni referendum - možnost postavitve vprašanja, ki je vsebina splošnih aktov občine
Naknadni referendum je mogoč le o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine. Sklep občinskega sveta "o sprejetju spremembe osnutka državnega lokacijskega načrta za avtocesto in soglasju h korigiranemu predlogu državnega lokacijskega načrta" pa ni splošni akt, zato glede njega referendum ni možen.
zemljiški kataster - postopek spremembe posestne meje - stranka v postopku - stranski udeleženec
V postopku spremembe posestne meje, kamor sodi tudi parcelacija zemljišča, lahko kot stranski udeleženec sodeluje tudi oseba, če izkaže, da v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči akutalen dokazni uspeh glavnega dokaza. Ker tožencu to ni uspelo, se je tožnikov provizoričen dokazni uspeh spremenil v dokončen dokazni uspeh.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ena od sodnic pristojnega sodišča je bivša pooblaščenka stranke
Emna od sodnic krajevno pristojnega sodišča je bivša odvetnica tožene stranke; vendar to samo po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-5.ZASP člen 9, 9/1-2, 9/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Prevodi pravnih predpisov iz 2. točke prvega odstavka 9. člena ZASP so avtorsko-pravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. To pomeni, da je spor za plačilo iz pogodbe o izvajanju prevajalskih storitev spor iz avtorske pravice ter da je zato podana pristojnost okrožnega sodišča.
pogodba o potrošniškem posojilu - prodaja na obroke - zamuda s plačilom obrokov - kasatorična klavzula - kogentne norme ZOR - zapadlost terjatve
Prodajalec lahko, na podlagi posebnega dogovora v zvezi s prodajo na obroke, zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine, če je kupec v zamudi z obroki, ki skupaj predstavljajo najmanj osmine kupnine.
bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - povrnitev škode - predlog za odlog izvršbe - odgovornost upravnega organa
Okoliščina, da je pritožbeno sodišče napačno ocenilo ali so bile strankine trditve pravočasne, lahko predstavlja le relativno (in ne absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje.
Tožnici je bil v upravnem postopku priznan položaj stranske udeleženke (intervenientke) in se je udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tak procesni položaj pa ne more vplivati na pravice aktivne stranke, to je osebe, na zahtevo katere je bil uveden postopek, da razpolaga z zahtevkom in ga tudi umakne. Ker je v obravnavani zadevi odpadel obvezni zakonski pogoj za vodenje postopka, je zmotno stališče pritožbe, da bi moral upravni organ nadaljevati postopek in meritorno odločiti.
Značilnost odpovedi neuvedenemu dedovanju je v tem, da predstavlja po eni strani izjemo od načela, da nihče ne more razpolagati z dediščino, katere se nadeja, in da se zato pred zapustnikovo smrtjo tudi ne more pričakovati dediščini odpovedati (prvi odstavek 104. člena in prvi odstavek 137. člena ZD), po drugi strani pa tudi izjemo od načela, da zapustnik ne more pogodbeno razpolagati s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti (103. člen ZD). Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se tako vselej odloča le na podlagi stanja v času odpovedi, zavedajoč se, da se to stanje (nepredvidljivi)
prihodnosti, ko bodo nastali učinki odpovedi, lahko spremeni (premoženje prednika oz. potencialnega zapustnika se lahko poveča, lahko pa se tudi zmanjša). Ker odpoved dedovanju ne more biti delna (npr. da bi se nanašala le na tisto premoženje, ki ga je imel prednik v času odpovedi), je tveganje vključeno v samo bistvo tega posla.
ZST člen 13, 13/3.ZDRS člen 2.ZPP člen 264, 264/1.
oprostitev plačila sodnih taks - slovenski državljan in hkrati državljan tuje države - upravni spor - zavarovanje dokazov
Ker se slovenski državljan, ki ima državljanstvo tudi tuje države, v postopkih pred slovenskimi organi, šteje za državljana Republike Slovenije, bi moral tožnik v skladu z določbami 13. člena ZST predložiti sodišču relevantne dokaze za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker je tožnik podal svojo izjavo že v upravnem postopku, ni razlogov za izvedbo zavarovanja dokazov z zaslišanjem tožnika.