ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost zastavljalnic - prepoved opravljanja dejavnosti - zastavitev čekovnega blanketa
V obravnavani zadevi bi zastavitev čekovnega blanketa pridobila premoženjsko vrednost - postala ček - šele v trenutku, ko posojilojemalec ne bi pravočasno vrnil posojila, saj bi takrat tožeča stranka izpolnila vse manjkajoče sestavine. V tem primeru pa opisano pravno razmerje ne bi imelo več elementov zastavne pravice, temveč zgolj obliko načina poplačila neporavnane tožnikove terjatve, pri čemer bi takrat ustvarjeni ček služil samo še kot poplačilno sredstvo. Opisana situacija pa ne ustreza več dejavnosti zastavljalnic, temveč je šlo za nedovoljeno dajanje posojil, za katero pa tožeča stranka ni bila registrirana.
postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije - določitev funkcionalnega zemljišča
Določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre tudi za postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije, je možna le v okviru postopka denacionalizacije.
ZD člen 7, 136, 136/2, 138, 138/1, 141, 220.ZDKG člen 21, 26.ZUstS člen 44.
dedovanje zaščitene kmetije - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdena oporoka - oporočno dedovanje - vezanost oporočnega dediča na sklep o dedovanju - dopustnost dedovanja - status kmeta - odločba ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona - retroaktivna veljavnost odločbe ustavnega sodišča
Dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, ne veže pravnomočni sklep o dedovanju in s tem zanj o njegovem dednopravnem razmerju ni pravnomočno odločeno. Zato se za presojo njegove dedne sposobnosti (statusa kmeta) ne uporabi zakonska določba, ki veljala ob zapustnikovi smrti ali odločanju v zapuščinskem postopku, ker jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo.
enotno dovoljenje za gradnjo - predložitev dokazil
Utemeljeno je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo investitorja, ki je zahtevi za izdajo tega dovoljenja predložil poleg dokazil iz 36. člena Zakona o graditvi objektov tudi dokazila, ki so potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločitev o več pritožbah z eno odločbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena v obdolženčevo škodo
S tem ko je višje sodišče odločilo le o zagovornikovi pritožbi ne pa tudi o pritožbi okrožnega državnega tožilca, je kršilo določbo 2. odstavka 388. člena ZKP in tudi določbo 1. odstavka 366. člena ZKP, saj je na ta način državnemu tožilcu kot stranki vzelo pravico do pritožbe. Ker pa je v tem primeru vložena zahteva za varstvo zakonitosti v obdolženčevo škodo, glede na določbo 2. odstavka 426. člena ZKP ni podlage za razveljavitev sodbe višjega sodišča.
denacionalizacija - zahteva zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - možnost postavitve novega zahtevka za odškodnino
Določba 24. člena ZDen-B odpira možnost novega zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti premoženja ob vračilu le v tistih primerih, ko v pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih večja ali manjša vrednost sploh ni bila ugotovljena oz. takrat, kadar je bila manjša vrednost sicer ugotovljena, vendar ta ni bila bistvena (30%).
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da mora sodišče druge stopnje (na seji) presojati verodostojnost predloženih novih dokazov, saj to lahko stori le, če samo opravi obravnavo. Pritožbeno sodišče na seji presoja le, ali so novi dokazi taki, da kažejo, če gre za odločilna dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje že ugotavljalo, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljeno oziroma če gre za dejstva, ki jih sploh ni ugotavljalo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Če je zoper dokončni upravni akt zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ki ga je tožnik tudi uveljavil, ne more z drugo tožbo uveljavljati sodnega varstva zaradi posega v ustavne pravice po določbi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu.
lokacijsko dovoljenje - prvo območje kmetijskih zemljišč
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da PUP, ki je v obravnavanem primeru pravna podlaga za odločanje, sporni zemljišči opredeljuje kot kmetijski zemljišči I. kategorije, kjer nameravana novogradnja ni dovoljena.
obtožnica brez preiskave - domneva nedolžnosti - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi nepravilne pravne opredelitve kaznivih dejanj v obtožnici (po 1. namesto po 2.odstavku 234.a člena KZ) državni tožilec in preiskovalni sodnik pri vložitvi obtožnice brez preiskave nista ravnala po določbah 1., 2. in 3. odstavka 170. člena ZKP. Vendar pa bi bila neuporaba teh določb zakona kršitev kazenskega postopka le v primeru, ko bi sodba dejanje obdolženca nato pravilno pravno opredelila, kar pa se v tej zadevi ni zgodilo.
Ne glede na to, ali se neposredna obtožnica vloži na podlagi 1. ali 6. odstavka 170. člena ZKP, vložitev ni vezana na soglasje ali kakšno drugo obliko izražanja volje obdolženca.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - novela PUP - odmik od garažne meje - soglasje lastnikov sosednjih parcel
Tožnik se v pritožbi sklicuje na določbe PUP, ki so veljale pred njegovo novelo. Ker je v času izdaje prvostopne odločbe novela PUP že bila v veljavi, upravni organi pa odločajo v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po predpisih, ki veljajo na dan izdaje odločbe, je prvostopni upravni organ določila PUP pravilno uporabil.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca
Mnenje višjega državnega tožilca o obdolženčevi pritožbi za sodišče ni zavezujoče. Če tega sodišče druge stopnje ne sprejme, ampak ga argumentirano zavrne, s tem ne prekrši nobene določbe Zakona o kazenskem postopku.
URS člen 39.ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3, 383.ZOR člen 198, 200.
povrnitev negmotne škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava dejstev iz zasebnega življenja - zadeve javnega pomena - pravica do obveščenosti - informacije o udejstvovanju nosilca javnih funkcij - kritika nosilca javnih funkcij - mnenje novinarja - odškodninska odgovornost zaradi neresničnih trditev
V nobenem od teh prispevkov ni šlo za iznašanje stvari iz zasebnega življenja tožnika, kot to zatrjuje v reviziji, saj so se javnosti posredovane informacije o tožniku nanašale le na njegovo izobrazbo in poklicno pot - vselej v povezavi s tožnikom kot nosilcem javnih funkcij in s tem za javnost zanimivo osebo, o kateri ima pravico dobiti z javnim udejstvovanjem take osebe povezano informacijo (39. člen Ustave Republike Slovenije).
V spornih prispevkih zapisane trditve so v tistem delu, v katerem predstavljajo trditve o dogodkih, torej o dejstvih (ne pa izražanje mnenj), lahko v objektivnem pogledu (ne pa v epistemološkem, spoznavnem oziroma subjektivnem) resnične ali neresnične. Ne eno ne drugo pa ne presega praga še dopustnega načina izražanja novinarjevega mnenja ob obravnavanju zadev javnega pomena, ki je v primerih, ko je kritiki izpostavljen funkcionar, višji kot v zadevah zasebnega pomena.
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi sicer imelo za posledico odškodninsko odgovornost - vendar samo zase le za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika. Na tem mestu velja pojasniti, da z neresničnimi trditvami ni mogoče prizadeti časti posameznika, to je njegovega osebnega občutka lastne vrednosti, saj trditve, katerih neresničnosti se nujno in predvsem sam zaveda, prav zaradi tega zavedanja ne morejo omajati njegovega zaupanja vase, njegovega notranjega dostojanstva, intimnega občutka vrednosti in prepričanja v svojo pozitivno osebno naravnanost.
Prizadeti bi utegnile kvečjemu njegov ugled, to je dobro ime, ki ga ima v družbi.
Neresnične trditve, ki ne posegajo v osebnostne pravice in ki ne povzročajo premoženjske škode, pa niso odškodninsko sankcionirane.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - glavna obravnava
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločilo na nejavni seji kljub zahtevi tožeče stranke, naj se opravi glavna obravnava, ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v tožbi ni navajala nobenih dejstev in tudi ni predlagala nobenih dokazov, ki jih ne bi ugotavljala že upravna organa. Pritožbeno sodišče glede na to soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni navedla konkretnih dokazov, ki bi kazali na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08469
ZPP člen 30, 44, 67, 70, 339, 339/2-2, 360, 383.ZOR člen 52, 63, 901, 942.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - sklenitev zavarovalne pogodbe - osebno zavarovanje - zavarovalni primer - naravna smrt zaradi bolezni - nezgodna smrt - izvensodna poravnava - napake volje - nesporazum - ničnost pogodbe zaradi podlage - odškodninska odgovornost zaradi izjalovitve pričakovanj - pričakovanja, katerih možnost nastanka pravni red izključuje
Volja zavarovalnice je bila glede njenih obveznosti izražena v splošnih pogojih za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje ter v navedeni zavarovalni polici, s podpisom katere je bila zavarovalna pogodba med strankami pogodbe sklenjena (901. člen ZOR). Če zavarovanec meni, da se je z zavarovalnico sporazumel za kakšno drugačno (višjo) zavarovalno vsoto od tako dogovorjene, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR), ki tožnice ne upravičuje do zahtevka za izplačilo višje zavarovalnine od sporazumno dogovorjene, saj pogodba v tem obsegu spričo z določbo 63. člena ZOR predvidenih posledic nesporazuma sploh ni nastala. Povedano še drugače to pomeni, da je zaveza tožene stranke (zavarovalnice) iz izvensodne poravnave za plačilo zneska, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto z nateklimi obrestmi zaradi njene zamude s plačilom, brez podlage in da je v tem delu izvensodna poravnava, ki ima naravo pogodbe, nična na podlagi določbe 52. člena ZOR.
Vendar tožnica ne more uspešno uveljavljati odškodninske terjatve s sklicevanjem na izjalovitev tistih pričakovanj, katerih možnost nastanka je z obstoječim pravnim redom izključena (glede na nemožnost ustvarjanja pravnih učinkov z ničnimi in neobstoječimi pogodbami).
ZPP člen 70, 70-6, 155, 165, 247, 247, 247/1.ZOR člen 156, 156/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedenci - izločitev izvedenca - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost izvajalca del - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - škoda zaradi povečanega cestnega prometa
Občina ne more biti odškodninsko odgovorna za morebitne nezakonitosti pri izvajanju upravnih nalog, ker je za zakonito, kvalitetno in pravilno izvajanje odgovorna država. Sedanja občina je pravni naslednik nekdanje občine le toliko, kolikor še naprej izvaja tiste naloge lokalne samouprave, ki so v njeni pristojnosti.
Če bi zaradi različnega nivoja zemljišča pred hišo tožnikov in javne ceste morda terjali kakšno zaščito tehnično-varnostni predpisi, bi šlo za zaščito javnopravnega pomena z vidika varnosti cestnega prometa, ki tožnikov ne bi upravičevali do obligacijsko-pravnega zahtevka zoper tožene stranke.
Okoliščina, da je isti izvedenec po naročilu tožeče stranke že pred pravdo podal mnenje, bi sicer utegnil biti razlog za njegovo izločitev po določbi prvega odstavka 247. člena v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP, vendar prva tožena (in nobena druga) stranka njegove izločitve v za to predvidenem zakonskem roku ni zahtevala.
Tretja tožena stranka kot izvajalec del je lahko odgovorna za škodo v obliki zmanjšane vrednosti, ki je posledica popravila zaradi (tudi) njenega protipravnega ravnanja poškodovanja hiše, v nobenem primeru pa ni odgovorna za škodo, ki naj bi izvirala iz povečanega prometa po cesti, ki jo je zgradila.
Škoda zaradi povečanega cestnega prometa še ni nujno škoda, ki bi presegala normalne meje.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je obramba želela s predlaganim dokazom osvetliti okoliščine v zvezi z nastankom obsojenčevih poškodb, to je dogajanje po storitvi kaznivega dejanja, kar je za obravnavani primer brezpredmetno in ne more biti v korist obsojenca, predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten. Sodišči prve in druge stopnje zato z njegovo zavrnitvijo nista kršili obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev izrednih pravnih sredstev - zamuda roka za vložitev revizije - očitno nerazumna prošnja
Ker ima zamuda roka za vložitev revizije za posledico, da tega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti, je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
UZITUL člen 1.ZSSuk člen 15č, 15d. ZPSSJAN člen 9, 9/1, 9/2. MSVN.ZPP člen 128, 128/2, 128/4, 128/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 212, 212-3, 215.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodninski spor - nadaljevanje prekinjenega postopka - škoda nastala med služenjem vojaškega roka v JLA v RS - prekinitev postopka zoper SFRJ - pravno nasledstvo RS - poziv RS, da prevzame pravdo - predlog strank
V odškodninskih pravdah zaradi škode, ki je nastala tožniku med služenjem v JLA na območju naše države, lahko sodišče tudi brez predloga strank povabi Republiko Slovenijo, naj prevzame postopek, ki se je začel proti SFRJ in ki je bil prekinjen zaradi njenega prenehanja.