ZUS člen 59, 67, 73. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 250, 250/1.ZUP člen 138, 260, 324.
dohodek iz dejavnosti - odmera davka - upravni postopek - obnova postopka - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
V fazo predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka. Ne presoja pa se v tej fazi utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bo ta v upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
ZPP člen 339, 339/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1. ZDSS člen 23, 24.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - razlogi sodbe
Ker je sodišče ugotovilo zakonitost spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi tožnikove neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni ne da bi se opredelilo do vseh dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je bila tožničina odsotnost neupravičena oz. ali je sploh šlo za odsotnost, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti.
Pritožbeno sodišče, ko odloča na seji senata, je vezano na dejansko stanje kot izhaja iz obrazložitve sodbe in ne na tisto, ki ga samo morda ugotovi iz podatkov spisa.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določanje presežnih delavcev - podrobnejše določanje meril za uporabo kriterijev za določanje presežnih delavcev
Iz prvega odstavka 17. člena SKPGD res izhaja, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Pri tem pa dvanajsti odstavek istega člena določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
ZOR člen 266, 266/4.OZ člen 243, 243/4. ZDR (1990) člen 100, 100/1.ZPP člen 339, 339/2.
nezakonita razrešitev direktorja - razporeditev na drugo delovno mesto - odškodninska odgovornost - plačilo razlike plače - plačilo odpravnine
1. S pristankom na razporeditev na drugo delovno mesto z nižjo obračunsko osnovo plače je tožnik le sproti zmanjševal škodo, ki bi mu sicer lahko nastala zaradi nezakonite razrešitve s funkcije direktorja, ni pa se s tem odpovedal zahtevati odškodnino za celotno škodo, ki jo je zaradi nezakonite razrešitve utrpel. 2. Pogodba o zaposlitvi lahko določa plačilo odpravnine ob nezakoniti razrešitvi s funkcije direktorja tudi le za primer sočasnega prenehanja delovnega razmerja ali razporeditve na drugo neustrezno delovno mesto.
ZPD člen 6, 7, 20, 21-11, 22, 22/1. ZDavp člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/4, 77, 77/2.URS člen 2, 74.
prometni davek - zamudne obresti - zavezanec za plačilo prometnega davka za storitve za delo študentov študentskega servisa - obračun davka za pogodbeno delo upokojencev - pogojne davčne oprostitve - uvrščanje v tarifne razrede
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Prometni davek za storitve, ki jih za naročnika opravijo študentje preko študentskega servisa, plača naročnik, torej pravna oseba, za katero je bilo delo opravljeno. Tudi če je bilo plačilo za delo upokojene delavke izvršeno preko študentskega servisa, je treba plačati davščine po pogodbi o delu. Za pogojno oprostitev prometnega davka morajo biti dosledno izpolnjeni vsi pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Blago, za katero je treba plačati prometni davek, se uvršča v tarifne razrede glede na dokumentacijo, ki ga spremlja, ne pa glede na mnenje izvedenca o vrsti in značilnostih blaga. Dokazno breme pa je na zavezancu.
individualna pogodba - prevzem delavca - odpovedni rok - pravica do odpravnine - ukinitev delovnega mesta
Pravica do odpravnine je v 250. členu ZGD določena le za primer, ko je odpoklic neutemeljen. ZGD ne pojasnjuje, kdaj gre za utemeljene razloge. To pomeni, da gre za pravni standard, katerega vsebino je treba določiti tudi z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin in ni mogoče določiti splošno veljavnega pravila.
prisilna izterjava davka - upravni spor - predmet presoje - izpodbijani akt
V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, pri čemer je predmet presoje le akt, zoper katerega je vložena tožba. Zato v upravnem sporu s tožbo zoper en dokončni upravni akt ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na drug dokončen upravni akt, ki ni predmet konkretnega upravnega spora.
Pri presoji, ali je znak primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu (2. točka 1. odstavka 19. člena ZIL) in ali je podoben prej zavarovanem znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga (7. točka 1. odstavka 19. člena ZIL), je treba izhajati iz celovitosti oziroma iz celotnega vtisa, ki ga na povprečnega potrošnika napravi posamezen znak. Celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom in ni mogoče pritrditi pritožbi, katere izhodišče je zgolj primerjava posameznih besed.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 99, 104. ZUS člen 75, 75/1.
upravni spor - tožba - pravni interes za vložitev tožbe - vpis uskladitve gospodarske družbe v sodni register pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je pristojno sodišče že pred vložitvijo tožbe vpisalo njeno uskladitev z ZGD v sodni register.
prisilna izterjava davčnega dolga - upravni postopek - ugovor - rok za ugovor - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo
Ker tožnica zoper sklep prvostopnega upravnega organa v prisilni izterjavi davčnega dolga ni vložila ugovora v osmih dneh, je prvostopni upravni organ ravnal pravilno, ko je ugovor zavrgel kot prepozen. V takem primeru pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni mogoče obravnavati ugovora oz. kasnejših pritožbe, tožbe in pritožbe po vsebini, torej glede prisilne izterjave davčnega dolga.
Za dohodnino velja, da mora biti plačana v 30 dneh od vročitve odločbe o odmeri (107. člen ZDavP) in da mora zavezanec od dohodnine, ki ni bila plačana v predpisanem roku, plačati zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero (100. člen ZDavP). Po določbah ZDavP obresti ne tečejo le v času, za katerega je dovoljen odlog plačila ali obročno plačevanje.
ZAPPNI člen 1, 1/3. ZUP (1986) člen 20, 20/2. ZUS člen 73.
revizija lastninskega preoblikovanja podjetij - pogoji za začetek postopka revizije
V sklepu o začetku postopka revizije je treba izkazati, da je bila pri revidirancu opravljena revizija po 49. oz. 49.a členu ZLPP za prejšnje obdobje ter utemeljen sum, da je po 31.12.1992 do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oz.
premoženja podjetja večje vrednosti zaradi pravnih poslov iz 48. oz. 48.a člena ZLPP.
Terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, se ne prijavljajo v stečajnem postopku, saj se izplačajo iz stečajne mase po pravilih o stroških postopka (določbe 158. člena ZPPSL). Zato za njih ne veljajo določbe o prerekanih terjatvah (določba 142. člena ZPPSL) in ugotovitvi obstoja prerekanih terjatev (določba 143. člena ZPPSL). Različen pa je tudi tek obresti enega ali drugega zahtevka (določba 114. člena ZPPSL).
Izhodišče presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povprečni potrošnik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembnejši vtis, ki ga pusti znak kot celota.
Na slovečo naravo znamke se je mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnemu potrošniku, ne glede na to, ali je dejanski potrošnik blaga oziroma storitev, označenih s slovečo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potrošnik lahko povezoval blago oziroma storitve sloveče znamke in znaka.
Določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje ali prisilni ukrep
Nemški okupator je začel z množičnim izseljevanjem Slovencev po razglasu v jeseni 1941. leta. Tožnica, ki je s svojo teto odšla na delo v Nemčijo 5.7.1941, neposredno ni mogla občutiti prisilnega ukrepa izselitve, pred katerim naj bi pobegnila.
podelitve statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Nepravilno je stališče, da osebi, za katero je bilo ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa ŽVN, tega statusa za obdobje pred nastankom razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati; namen te določbe ni kaznovati osebo, ki je po obdobju pretrpljenega nasilja začela sodelovati z okupatorjem.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - revizijski postopek - možnost izpodbijanja ugotovitve upravnih organov v tožbi
Ker je tožena stranka v revizijskem postopku presodila, da tožniku ne gre status žrtve vojnega nasilja, je imel tožnik prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke šele s tožbo. To potrjuje tudi predlog za dodatno zaslišanje prič.