Odločitev ustavnega sodišča, da se pravilnik razveljavi, razveljavitev pa začne učinkovati po preteku devetih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu RS, po 3. odstavku 45. člena ZUstS v zvezi s 44. členom ZUstS pomeni, da se taka določba ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.
izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi - začasna odredba - odložitev izpodbijane odločbe - izkazanost nastanka težko popravljive škode
V zahtevi za izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS mora tožnik verjetno izkazati možnost nastanka težko popravljive škode. Če tožnik škode ne izkazuje niti ne zatrjuje, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po navedeni določbi ZUS.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367, 370.ZSZ člen 42, 43, 44, 55, 57.ZOR člen 10, 51,52, 60, 103, 103/1.
revizija - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odmera komunalnega prispevka - dogovor o plačilu akontacije komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše - neveljavnost pogodbe - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - napake volje - grožnja
Med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero se je tožnik obvezal plačati toženi stranki dogovorjeni znesek akontacije komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše, nima nedopustne podlage, saj je po določbi prvega odstavka 43. člena ZSZ zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor - v danem primeru tožnik. To pomeni, da ničnosti razlog iz 52. člena v zvezi z 51. členom ob sklenitvi pogodbe veljavnega ZOR ni podan. Pravdni stranki s sklenitvijo sporne pogodbe zakonskih določb (42. - 44. člena ZSZ)
nista obšli, saj v njej nista določili dokončnega zneska komunalnega prispevka, ki se po zakonu odmerja z odločbo občinske uprave, temveč sta se dogovorili le za znesek akontacije plačila komunalnega prispevka.
Vprašanje ustreznosti višine dogovorjene akontacije za poplačilo neke obveznosti ni nikoli tisto vprašanje, ki bi moglo - tudi za primer negativnega rezultata takšne presoje - privesti do sklepa o ničnosti pogodbe.
ZDen člen 3, 3-20, 72. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija - odškodninska razmerja - upoštevanje že prejete kupnine
Določbo 72. člena ZDen je treba razumeti tako, da se morajo pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati tudi prejete kupnine in ne le odškodnine. Zato je treba ugotoviti, ali sta upravičenca prejela od delniške družbe E. L., kupnino po pogodbi, ki je bila na podlagi odloka AVNOJ kasneje razglašena za nično. Če sta jo, jo bo treba upoštevati pri odločanju o vrnitvi zaplenjenih nepremičnin oz. pri določanju odškodnine.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - sodna poravnava o poteku meje - izpodbijanje sodne poravnave
Med pravdnima strankama je nazadnje tekel postopek za ureditev meje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 293/94, ki se je končal s sodno poravnavo dne 16. 10. 1997, zato je sodišče pravilno upoštevalo to poravnavo. Ker se je nato prepričalo, da toženci vozijo, hodijo in parkirajo na meji parcel in so tam postavili kontejner za smeti, je pravilna in zakonita sodba, s katero je tožencem prepovedalo tako ali podobno poseganje v parcelo tožnikov.
Sodišči sta se na podlagi izvedenih dokazov in njihove ocene prepričali, da so bili toženci pred podpisom poravnave seznanjeni kje poteka meja v naravi, da se je upoštevala izmera z dne 21. 12. 1966 in prenos posestne meje z dne 3. 10. 1980 (pri čemer se meja iz leta 1997 sploh ni omenjala) ter so odklonili možnost dokazovanja zadnje mirne posesti. Zato sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da morebitna zmota tožencev ni bila opravičljiva (prvi in drugi odstavek 61. člena ZOR), saj bi jo bilo mogoče z ustrezno skrbnostjo, kakršna se zahteva pri sklepanju dvostranskih pravnih poslov (prvi odstavek 18. člena ZOR), ugotoviti in odpraviti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Predlog za delegacijo je utemeljen, ker je ena od strank zaposlena na krajevno pristojnem sodišču.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - odgovornost RS za škodo nastalo v JLA
Tožnik kot oškodovanec je za posledice nezgode izvedel najkasneje 14.6.1988, za tistega, ki je odgovoren za škodo pa najkasneje po osamosvojitvi Republike Slovenije 26.6.1991, zato je do vložitve tožbe 13.4.1995 že potekel triletni subjektivni zastaralni rok.
Ker je tožnik vedel za nastalo škodo najkasneje 14.6.1988, je petletni absolutni zastaralni rok do vložitve tožbe 13.4.1995 že potekel.
Istovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen.
delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka delovno razmerje s tožnikom za določen čas sklepala zato, ker še ni imela obratovalnega dovoljenja za glavno dejavnost in ker ni imela lastnih prostorov, je pravilen tudi zaključek sodišča, da to ne morejo biti zakoniti razlogi za sklepanje delovnega razmerja za določen čas.
industrijska lastnina - upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo
Po določbah 1. odstavka 4. člena ZUS in 1. odstavka 18. člena ZUS lahko v upravnem sporu izpodbija upravni akt tisti, ki lahko izkaže, da ima pravni interes oziroma, da je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, če zakon ne določa drugače. Zakon o industrijski lastnini, ki ureja priznanje blagovne znamke, tudi ne daje vsakomur pravice sprožiti upravni spor zoper odločbo o priznanju blagovne znamke.
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje znamke - sodelovalna dolžnost nosilcev pravic
Vzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji uživajo pravno varstvo.
sklep o razporeditvi - neopravičena odsotnost z dela
Delavec se mora ravnati po dokončnem sklepu o razporeditvi in noben zakon ne predpisuje obveznosti delodajalca, da bi moral delavcu dati še dodaten rok za izvršitev dokončnega sklepa.
ZUP (1986) člen 250, 252, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324. ZUS člen 59, 73.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - rok za uvedbo postopka
Ker je bil izpodbijani sklep organa prve stopnje izdan pred potekom objektivnega petletnega roka, ki ga določa 3. odstavek 252. člena ZUP/86, je davčni organ pravočasno uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok, ki je veljal za stranke, vezan tudi organ, ZUP/86 ni vseboval. Glede na določbo 324. člena ZUP pa določbe 2. odstavka 263. člena ZUP ni bilo mogoče uporabiti.
kršitev delovne obveznosti - zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni
Odločitev sodišča temelji na pojasnilu lečeče zdravnice tožnika o tem, kakšnih navodil bi se moral tožnik držati v času bolniškega staleža. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da se tožnik teh navodil ni držal, njegovo ravnanje (delo na polju, odsotnost od doma) pa pomeni zlorabo pravice do odsotnosti z dela oziroma zlorabljanje te odsotnosti v druge namene.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava - vzdrževani družinski člani - otrok
Določbo 1. odstavka 10. člena ZDoh je treba razlagati tako, da se za "prvega" otroka šteje prvi izmed otrok kot vzdrževanih članov po rojstvu, za vsakega "nadaljnjega" pa naslednji po rojstvu.
sodna pristojnost - tuja oseba - spor z mednarodnim elementom - kolizijske norme
V sporih z mednarodnimi elementi so za odločanje o pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči (vročitev tožbe toženi stranki).
pogoji - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora
Tožena stranka je storila vse kar je potrebno, da bi tožniku omogočila zagovor, pisno obdolžitev in vabilo na zagovor mu je poskušala osebno vročiti v skladu s pravili ZDR in ZPP in ko je tožnik tako vročitev neupravičeno odklonil, je postopala v skladu s pravili ZPP o odklonitvi sprejema. S tem je izpolnila tudi obveznost iz drugega odstavka 83. člena ZDR. Če pa se delavec noče zagovarjati, nosi posledice svojega ravnanja v celoti on sam in ne delodajalec. Zagovor je pravica delavca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne, delodajalčeva obveznost je le, da mu zagovor omogoči.
Čeprav je delovno razmerje poseben odnos med delavcem in delodajalcem, se pri reševanju sporov iz delovnega razmerja določbe zakona o obligacijskih razmerjih uporabljajo smiselno v vseh razmerjih, ki so podobna ali enaka obligacijskim razmerjem. Zato bi vprašanja glede sklenitve sporazuma, po mnenju revizijskega sodišča, morali obravnavati glede na določbe 36. in 39. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), in ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZOR, kar so tisti obligacijsko pravni instituti, ki jih je možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu.
Po določbi prvega odstavka 36. člena ZOR ponudba pogodbe veže ponudnika, po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ponudbo prekliče preden jo ponudnik sprejeme. Ker 2. točka prvega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točka prvega odstavka 100. člena ZDR predvideva pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik stori kaj, iz česar se lahko zaključi, da je ponudbo sprejel.