žrtve vojnega nasilja - pogoj za priznanje statusa - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju nasilja
Za priznanje statusa je v ZZVN tudi pogoj, da mora imeti v primeru, če je bil ukrep ali dejanje izvršeno izven teritorija Republike Slovenije, a na teritoriju bivše Kraljevine Jugoslavije, oseba stalno prebivališče v Republiki Sloveniji od prenehanja nasilja (6. odstavek 2. člena ZZVN).
status žrtve vojnega nasilja - begunec - pogoji za priznanje statusa - čas trajanja nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa
Eden od pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca je tudi čas trajanja nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. Ta pogoj je določen v 3. členu ZZVN tako, da se zahteva trajanje treh mesecev nepretrgano. V obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker je trajanje prisilnega ukrepa, ki se je zgodil 13. maja 1945, prekinil konec druge svetovne vojne (15. maja 1945). Za priznanje statusa je namreč v 1. odstavku 2. člena ZZVN glede druge svetovne vojne določen čas od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - stalno prebivališče žrtve ob pričetku izvajanja nasilja - vezanost na sedanji teritorij Republike Slovenije
Če je imela oseba ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, je (ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev) žrtev vojnega nasilja, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilje zoper njo storjeno (2. odstavek 2. člena). Če pa je imela ob začetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa (v okoliščinah druge svetovne vojne) stalno prebivališče na drugem ozemlju, in sicer na ozemlju takratne kraljevine Jugoslavije, ji je priznati status, če je po prenehanju vojnega nasilja pridobila stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - ugotavljanje okoliščin v zvezi z odvzemom otroka
Glede na določbe 2. člena ZZVN je žrtev vojnega nasilja (ukradeni otrok) - oseba, ki še ni bila stara 15 let, ko jo je okupator nasilno odvzel staršem ali skrbnikom zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov ter jo odpeljal v taborišče za ukradene otroke ali k okupatorski družini. Iz zgodovinskih dejstev je razvidno, da so bili to predvsem otroci, katerih starši so odšli v partizane ali so bili ustreljeni kot talci oziroma so bili s strani nemškega okupatorja označeni kot komunistični zločinci. Zato je treba v postopku za priznanje statusa ugotoviti tudi okoliščine v zvezi z odvzemom otroka oziroma o tem, ali je okupator izvajal ukrepe zoper njegove starše oziroma skrbnike.
status žrtve vojnega nasilja - pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilno dejanje ali prisilni ukrep
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja določa ZZVN tudi pogoj, da je dejanje oziroma ukrep bil storjen zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov (2. člen ZZVN).
status žrtve vojnega nasilja - združljivost statusa žrtve vojnega nasilja in statusa vojnega veterana
V ZZVN je zakonodajalec uredil posebno varstvo za tiste državljane, ki so bili v določenih minulih obdobjih vojne ali vojaške agresije na Republiko Slovenijo izpostavljeni nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. V Zakonu o vojnih veteranih pa je zakonodajalec uredil posebno varstvo za tiste državljane, ki so v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo aktivno delovali zoper okupatorja. Navedena zakona nimata določb o nezdružljivosti statusov, v 9. členu ZZVN je celo nasprotno določeno, da osebi, ki izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni mogoče odkloniti priznanja tega statusa samo zato, ker je že pridobila status vojnega veterana ali vojnega invalida po posebnem zakonu. Glede na navedeno ni mogoče odločitev o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja vezati na pridobitev statusa vojnega veterana.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - sprememba obtožbe
Ker izvedba predlaganega dokaza ne bi v ničemer pripomogla k boljši razjasnitvi dejanskega stanja, z njegovo zavrnitvijo ni bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (3. alinea 29. člena URS).
ZOR člen 557.ZPP člen 7, 7/1, 116, 258, 258/2, 282, 339, 339/2-8, 339/2-14.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - napake volje - grožnja - izpodbijanje pogodbe - zamuda naroka - vrnitev v prejšnje stanje - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni šlo za kršitev pravice do obravnavanja v pravdi, ko je sodišče opravilo glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljenih tožencev, ki na obravnavo nista pristopila iz neutemeljenega razloga, kot se je pokazalo v pravnomočno končanem postopku za vrnitev v prejšnje stanje.
odločba o denacionalizaciji - skrbnik za posebne primere - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika
Tožnik bi moral ugovore v zvezi s postavitvijo skrbnice za posebne primere uveljavljati v pritožbi zoper odločbo o njeni postavitvi, česar pa ni storil in je odločba postala pravnomočna in za upravni organ zavezujoča. Zato z ugovori, ki se nanašajo na nezakonito skrbništvo, v postopku, katerega predmet je vrnitev podržavljenega premoženja, ne more uspeti.
ZOR člen 155, 189, 189/1, 189/3, 262, 262/2.ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 243, 257.URS člen 22.
pravica do povračila škode - izgubljeni dobiček - izguba na zaslužku - kasko zavarovanje - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - izplačilo zavarovalnine - neuporaba vozila - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - pravno odločilna dejstva - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic
Tožnik ni navedel potrebnih pravno odločilnih dejstev za ugotovitev škode, nastale zaradi zamude tožene stranke, pri izpolnitvi obveznosti iz pogodbe o zavarovanju avtomobilskega kaska. Po 1.
odstavku 7. člena ZPP mora tožeča stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke. Dejstev, ki jih stranke niso navajale, sodišče samo ne sme ugotavjati. Z dokazi se dokazujejo samo zatrjevana dejstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ocenjuje dokazno presojo kot zgrešeno, uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 132, 132/2, 497, 497/1, 508, 508/1, 510, 510/1. ZTLR člen 31.
prodajna pogodba - prodaja ukradenih čekov - pravna napaka - evikcija - razdrtje pogodbe po samem zakonu - kondikcijski zahtevek - pridobitev lastninske pravice na premičninah
Za obstoj pravne napake zadošča, da zato, ker prodajalec ni bil lastnik stvari, ni bil dosežen učinek sklenjene prodajne pogodbe in izročitve stvari, to je kupčeva pridobitev lastninske pravice. Katera tretja oseba je pravi lastnik sporne stvari pa je za razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama nepomembno.
Sodba, v kateri je sodišče obsojencu določilo preizkusno dobo enega leta in šestih mesecev, torej v zakonsko predpisanem časovnem okviru, ni nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delovno razmerje hčere tožnice na manjšem, pristojnem sodišču
Okoliščina, da je hči tožnice strojepiska na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem sta ob ostalem osebju zaposlena vsega dva sodnika in dve strojepiski, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
avtorsko pravo - avtorska pogodba - razmerje med avtorsko pravico in sorodno pravico - pravice izvajalcev glasbe - pogodbena kazen
V 168. členu ZASP je ob predvidenih strogih pogojih (predvsem krivda in njena stopnja) za kršitev avtorske pravice uvedel tudi inštitut civilne kazni. Ob načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razloga, da pogodbeni stranki tudi pri sklenitvi pogodbe o izvajanju glasbe ne bi smeli dogovoriti pogodbene kazni (270. do 275. člen ZOR). Ob ugotovljenem, da se obveznost tožene stranke ni nanašala samo na plačilo avtorskega honorarja, ampak je bila širša, pa je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da sta pogodbeni stranki tako lahko dogovorili pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti toženca, ki niso bile denarne narave.
Sodišče je pri svojem izračunu, ki ga je vzelo kot podlago oceni vrednosti in pomena predmeta obveznosti pogodbenih strank že upoštevalo, da je tožena stranka od pogodbe odstopila šele po preteku dveh mesecev. Vendarle pa je ob oceni, ali je dogovorjena pogodbena kazen nesorazmerno visoka premalo upoštevalo zatrjevano in neprerekano trditev, da so nekateri člani ansambla ponovno sklenili pogodbo o izvajanju glasbe v lokalu tožene stranke (vendar s toženčevim partnerjem) za obdobje še dveh mesecev še v času, ki je bil določen v pogodbi in da je tudi tožnik igral v drugem lokalu že kmalu po odpovedi pogodbe. Glede na navedeno pa je očitno tožeča stranka v določenem obsegu našla nadomestek za izpolnitev. Nista pa sodišči upoštevali še preostalih že zgoraj naštetih okoliščin, pomembnih za uporabo pravnega standarda "nesorazmerno visoke pogodbene kazni". Doslej ugotovljene okoliščine ne zadoščajo za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi neupoštevanja naročnikovih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ker so po 64. členu ZDen morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene najkasneje do 7.12.1993, je bila vlagateljičina zahteva pravilno zavržena kot prepozna.
Po določbi 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP se premoženje, ki daje dohodke, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Katastrski dohodek je treba, ne glede na njegovo višino, upoštevati pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
veljavnost predpisov - začetek veljavnosti ZKP-A - roki
Določba, da začne predpis veljati po poteku treh mesecev po objavi v Uradnem listu RS, pomeni, da je trimesečni rok začel teči na dan, ko je bil predpis objavljen.
Predloga, podana s strani policije in tožilstva, ki sta predlagala odreditev posebnih ukrepov po noveliranih določbah ZKP, sta se pravilno sklicevala na določbe, ki še niso stopile v veljavo, saj sta predlagala ukrepe, ki so bili izvajani potem, ko je novela začela veljati. Enako velja za odločbo preiskovalnega sodnika, ki je bila izdana dan pred uveljavitvijo novele, vendar je kot začetek izvajanja ukrepov določila dan, na katero so nove določbe stopile v veljavo.