žrtve vojnega nasilja - pogoj za priznanje statusa - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju nasilja
Za priznanje statusa je v ZZVN tudi pogoj, da mora imeti v primeru, če je bil ukrep ali dejanje izvršeno izven teritorija Republike Slovenije, a na teritoriju bivše Kraljevine Jugoslavije, oseba stalno prebivališče v Republiki Sloveniji od prenehanja nasilja (6. odstavek 2. člena ZZVN).
status žrtve vojnega nasilja - begunec - pogoji za priznanje statusa - čas trajanja nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa
Eden od pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca je tudi čas trajanja nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. Ta pogoj je določen v 3. členu ZZVN tako, da se zahteva trajanje treh mesecev nepretrgano. V obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker je trajanje prisilnega ukrepa, ki se je zgodil 13. maja 1945, prekinil konec druge svetovne vojne (15. maja 1945). Za priznanje statusa je namreč v 1. odstavku 2. člena ZZVN glede druge svetovne vojne določen čas od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - stalno prebivališče žrtve ob pričetku izvajanja nasilja - vezanost na sedanji teritorij Republike Slovenije
Če je imela oseba ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, je (ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev) žrtev vojnega nasilja, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilje zoper njo storjeno (2. odstavek 2. člena). Če pa je imela ob začetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa (v okoliščinah druge svetovne vojne) stalno prebivališče na drugem ozemlju, in sicer na ozemlju takratne kraljevine Jugoslavije, ji je priznati status, če je po prenehanju vojnega nasilja pridobila stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - ugotavljanje okoliščin v zvezi z odvzemom otroka
Glede na določbe 2. člena ZZVN je žrtev vojnega nasilja (ukradeni otrok) - oseba, ki še ni bila stara 15 let, ko jo je okupator nasilno odvzel staršem ali skrbnikom zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov ter jo odpeljal v taborišče za ukradene otroke ali k okupatorski družini. Iz zgodovinskih dejstev je razvidno, da so bili to predvsem otroci, katerih starši so odšli v partizane ali so bili ustreljeni kot talci oziroma so bili s strani nemškega okupatorja označeni kot komunistični zločinci. Zato je treba v postopku za priznanje statusa ugotoviti tudi okoliščine v zvezi z odvzemom otroka oziroma o tem, ali je okupator izvajal ukrepe zoper njegove starše oziroma skrbnike.
status žrtve vojnega nasilja - pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilno dejanje ali prisilni ukrep
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja določa ZZVN tudi pogoj, da je dejanje oziroma ukrep bil storjen zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov (2. člen ZZVN).
status žrtve vojnega nasilja - združljivost statusa žrtve vojnega nasilja in statusa vojnega veterana
V ZZVN je zakonodajalec uredil posebno varstvo za tiste državljane, ki so bili v določenih minulih obdobjih vojne ali vojaške agresije na Republiko Slovenijo izpostavljeni nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. V Zakonu o vojnih veteranih pa je zakonodajalec uredil posebno varstvo za tiste državljane, ki so v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo aktivno delovali zoper okupatorja. Navedena zakona nimata določb o nezdružljivosti statusov, v 9. členu ZZVN je celo nasprotno določeno, da osebi, ki izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni mogoče odkloniti priznanja tega statusa samo zato, ker je že pridobila status vojnega veterana ali vojnega invalida po posebnem zakonu. Glede na navedeno ni mogoče odločitev o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja vezati na pridobitev statusa vojnega veterana.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov - uporaba podzakonskih predpisov, ki niso usklajeni z zakonom
Če vsebina podzakonskih predpisov ni usklajena z novim zakonom v predpisanem roku, se njihove določbe lahko kljub poteku instrukcijskega roka še naprej uporabljajo, vendar le primerno in smiselno v skladu s spremenjenim zakonom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Abstraktni dejanski stan (prepis zakonske norme) ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja, lahko pa v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzemajo vlogo dejstev, ker zakonskega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče.
Neskladje med abstraktnim dejanskim stanom na eni in konkretnim dejanskim stanom ter razlogi sodbe na drugi strani ne predstavlja procesne kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
denacionalizacija - tujec - ugotavljanje vzajemnosti - položaj stranke
Tujec kot vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka ne izkazuje pravnega interesa za izvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po Zakonu o ugotavljanju vzajemnosti. Pravni interes za uvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po navedenem zakonu je vezan na pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičnini s pravnim poslom ali z dedovanjem. V postopku denacionalizacije pa gre za pridobitev lastninske pravice na originaren način - z odločbo državnega organa.
ZOR člen 132, 305, 305/1.URS člen 2, 26.ZIP člen 142, 286.
vzročna zveza - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršba - dokaz o dolžnikovi lastnini - odgovornost države za delo sodnika - prodaja nepremičnine, ki ni dolžnikova, v izvršilnem postopku
Država se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo (26. člen URS), povzročeno v sodnem izvršilnem postopku nekomu, ki v njem ni bil udeležen, s trditvijo, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom in da v njem ni prišlo do nezakonitosti ali protipravnosti pri opravljanju sodniške funkcije oziroma delovanja sodišča. To bi namreč pomenilo dopuščanje možnosti uzakonitve takšnih pravil sodnega postopka, ki bi kljub korektni uporabi in doslednem spoštovanju vendarle mogla privesti do oškodovanja oseb izven kroga udeležencev v postopku. Če bi bilo oškodovanje osebe s prodajo njenega premoženja v izvršilnem postopku, s katerim ni imela nobene zveze, pravno dopustno, bi to pomenilo negacijo ustavnega načela pravne države.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
Ničnostna razloga po 2. in 3. točki 279. člena ZUP (odločba, ki bi s svojo izvršitvijo pomenila kaznivo dejanje oz. ki je sploh ni mogoče izvršiti) nista podana, če je bila odločba že izvršena.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščino, ko se je sodnik pred odločanjem o glavni stvari seznanil z vsebino obvestila, ki ga je obsojenka dala policiji, pozneje pa jo je v 4.a točki 39. člena ZKP uredila novela ZKP-E, je treba presojati v skladu z merili 6. točke 39. člena ZKP. Tak izključitveni razlog pa bi obramba po 2. odstavku 42. člena ZKP lahko uveljavljala najpozneje do konca glavne obravnave ne pa šele z zahtevo za varstvo zakonitosti.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev izrednih pravnih sredstev - zamuda roka za vložitev revizije - očitno nerazumna prošnja
Ker ima zamuda roka za vložitev revizije za posledico, da tega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti, je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
UZITUL člen 1.ZSSuk člen 15č, 15d. ZPSSJAN člen 9, 9/1, 9/2. MSVN.ZPP člen 128, 128/2, 128/4, 128/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 212, 212-3, 215.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodninski spor - nadaljevanje prekinjenega postopka - škoda nastala med služenjem vojaškega roka v JLA v RS - prekinitev postopka zoper SFRJ - pravno nasledstvo RS - poziv RS, da prevzame pravdo - predlog strank
V odškodninskih pravdah zaradi škode, ki je nastala tožniku med služenjem v JLA na območju naše države, lahko sodišče tudi brez predloga strank povabi Republiko Slovenijo, naj prevzame postopek, ki se je začel proti SFRJ in ki je bil prekinjen zaradi njenega prenehanja.
denacionalizacija - zahteva zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - možnost postavitve novega zahtevka za odškodnino
Določba 24. člena ZDen-B odpira možnost novega zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti premoženja ob vračilu le v tistih primerih, ko v pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih večja ali manjša vrednost sploh ni bila ugotovljena oz. takrat, kadar je bila manjša vrednost sicer ugotovljena, vendar ta ni bila bistvena (30%).
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da mora sodišče druge stopnje (na seji) presojati verodostojnost predloženih novih dokazov, saj to lahko stori le, če samo opravi obravnavo. Pritožbeno sodišče na seji presoja le, ali so novi dokazi taki, da kažejo, če gre za odločilna dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje že ugotavljalo, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljeno oziroma če gre za dejstva, ki jih sploh ni ugotavljalo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Če je zoper dokončni upravni akt zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ki ga je tožnik tudi uveljavil, ne more z drugo tožbo uveljavljati sodnega varstva zaradi posega v ustavne pravice po določbi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu.
lokacijsko dovoljenje - prvo območje kmetijskih zemljišč
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da PUP, ki je v obravnavanem primeru pravna podlaga za odločanje, sporni zemljišči opredeljuje kot kmetijski zemljišči I. kategorije, kjer nameravana novogradnja ni dovoljena.
obtožnica brez preiskave - domneva nedolžnosti - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi nepravilne pravne opredelitve kaznivih dejanj v obtožnici (po 1. namesto po 2.odstavku 234.a člena KZ) državni tožilec in preiskovalni sodnik pri vložitvi obtožnice brez preiskave nista ravnala po določbah 1., 2. in 3. odstavka 170. člena ZKP. Vendar pa bi bila neuporaba teh določb zakona kršitev kazenskega postopka le v primeru, ko bi sodba dejanje obdolženca nato pravilno pravno opredelila, kar pa se v tej zadevi ni zgodilo.
Ne glede na to, ali se neposredna obtožnica vloži na podlagi 1. ali 6. odstavka 170. člena ZKP, vložitev ni vezana na soglasje ali kakšno drugo obliko izražanja volje obdolženca.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - novela PUP - odmik od garažne meje - soglasje lastnikov sosednjih parcel
Tožnik se v pritožbi sklicuje na določbe PUP, ki so veljale pred njegovo novelo. Ker je v času izdaje prvostopne odločbe novela PUP že bila v veljavi, upravni organi pa odločajo v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po predpisih, ki veljajo na dan izdaje odločbe, je prvostopni upravni organ določila PUP pravilno uporabil.