Ker pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe o priglašenih pritožbenih stroških ni odločilo, ni odločilo o celotnem predlogu pritožnika, zato pritožnik (tožeča stranka) utemeljeno predlaga, da pritožbeno sodišče odloči tudi o priglašenih pritožbenih stroških.
V primeru, ko sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, tako kot je pritožbeno sodišče storilo s sklepom z dne 20. 11. 2023, v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.
Za končno odločbo je pritožbeno sodišče pridržalo tudi odločitev o stroških predloga za dopolnilni sklep (četrti odstavek 163. člena ZPP).
ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - pojem protispisnosti - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - obročno plačilo obveznosti - obročno odplačilo kupnine - trditveno in dokazno breme
Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Trditveno in dokazno breme o plačilu obrokov je na strani tistega, ki to zatrjuje, torej dedičev pokojnega. A tudi tožnica mora (najprej) zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave v postopku - naslov bivališča tožene stranke - začasno prebivališče - prijava spremembe naslova prebivališča - prebivališče strank v tujini - pravica do učinkovitega sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastilo za prevzem pisanja
Dne 2. 11. 2022, ko je sodišče prve stopnje štelo, da je bila tožencu tožba vročena s fikcijo, toženec na spornem naslovu dejansko ni stanoval (ni imel dejanskega prebivališča), kljub temu, da je imel na tem naslovu še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Toženec je torej res opustil dolžnost prijave prebivališča, kot mu nalaga ZPPreb-1. Vendar pa gre pri tem za upravno zadevo in takšne nepravilnosti lahko povzročijo upravnopravne sankcije.
Ob obrazloženem je torej toženec izkazal, da na naslovu, na katerem je sodišče štelo, da mu je bila tožba vročena s fikcijo, v času vročanja dejansko ni stanoval oziroma ni imel dejanskega prebivališča, zato ima prav, da vročitev tožbe tožencu ni bila pravilna.
pravno odločilna dejstva - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo pogledati videoposnetek njegovega sprejema na oddelek pod posebnim nadzorom UKC 13. 1. 2024, da bi se prepričalo, da ob sprejemu na oddelek ni bil agresiven. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba izvesti dokaze zgolj glede dokazovanja pravno odločilnih dejstev. Pravno odločilno dejstvo v predmetni zadevi je, ali nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih in ali je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Vse navedeno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, saj je dokazni postopek pokazal, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo in da je bil zaradi te duševne motnje agresiven tako v domačem okolju (zaradi česar je bila potreba intervencija policije) kakor tudi v sami psihiatrični bolnišnici, kjer so morali vsled njegove agresije uporabiti oviranje s pasovi. Glede na navedeno je pravno nerelevantno, ali je bil tudi ob samem vstopu v psihiatrično bolnišnico agresiven ali ne, saj že ugotovljena dejstva o njegovih agresivnih dejanjih pred in po sprejemu kažejo na to, da so izpolnjeni pogoji za prisilno pridržanje iz 39. člena ZDZdr.
izvršba - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - rok za vložitev ugovora - vrnitev v prejšnje stanje - neupoštevne navedbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je bila s sklepom o izvršbi z dne 16. 8. 2023 na podlagi izvršilnega naslova dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine, da je bil ta sklep o izvršbi dolžniku vročen 13. 9. 2023 in da je dolžnik ugovor vložil 28. 9. 2023. Zaključek sodišča prve stopnje, da se je osemdnevni rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 22. 9. 2023, torej je dolžnik ugovor vložil po poteku osemdnevnega roka, je pravilen.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - žalitev sodišča - pravni standard - vsebina izjave
Po prvem odstavku 109. člena v zvezi z 11. členom ZPP sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, z denarno kaznijo do 1300 EUR. Namen citirane določbe ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Žalitev sodišča je torej podana, če so izjave storilca takšne, da ogrožajo ugled in spodkopavajo avtoriteto sodišča. Pri vprašanju, ali konkretno izjavljanje v resnici ogroža avtoriteto sodstva, se je treba vprašati, ali bi množično dopuščanje tovrstnega izražanja ogrozilo ugled in avtoriteto sodstva do te mere, da bi bila realno ogrožena vladavina prava in s tem načelo pravne države.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca medicinske stroke - strokovna pomoč - duševna motnja - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Na podlagi prvega odstavka 48. člena ZDZdr so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje nasprotne udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
Pod vplivom bolezenskih simptomov nasprotna udeleženka odklanja zdravniško oskrbo in s tem hudo ogroža svoje zdravje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074984
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 2017, 207/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
obstoj utemeljenega suma - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo obstoj utemeljenega suma. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno pretehtalo nove ugotovitve in sicer zaslišanja obeh prič, ki naj bi jima obdolženec prodal drogo. Obe priči zanikata, da naj bi jima drogo prodal obdolženec, vendar pri tem drugih relevantnih informacij o prodajalcih nista podala. Ob slednjih ugotovitvah se tako izkaže, da se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so enega od njiju videli, da je pred zasegom droge zapuščal dvorišče obdolženčeve hiše, drugemu pa so drogo zasegli na domu obdolženca. Pri tem apoenska struktura zaseženega denarja ob hišni preiskavi pri obdolžencu doma in sicer skupaj 89 bankovcev v vrednosti od pet do petdeset evrov lahko kaže na izvor denarja iz prodaje posamičnih odmerkov droge ter navedeno potrjuje očitke državnega tožilstva. Enako velja za način pakiranja droge, saj naj bi obdolženec uporabljal za pakiranje PVC rokavice in ne kaj drugega.
darilna pogodba - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - nujni dedni delež - razpoložljivi del zapuščine - pobot - razpravno načelo
Glede na to, da so v zapuščini zgolj neznatna sredstva (328,49 EUR), da tožnik od pokojne matere ni prejel ničesar, toženka pa je z darilno pogodbo od matere prejela polovico sporne nepremičnine, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je pokojna mati pravdnih strank z omenjeno darilno pogodbo prikrajšala nujni delež tožnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je bila predmet darilne pogodbe le polovica sporne nepremičnine, in ker na podlagi drugega odstavka 26. člena ZD nujni delež potomca znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu posamezniku po zakonitem dednem deležu, je pravilno razsodilo, da darilna pogodba proti tožniku nima pravnega učinka le glede 1/8 sporne nepremičnine.
ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 23, 24, 29. SZ člen 12, 12/3.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - dogovor o souporabi - uporaba skupnih delov - balkon - podstrešje - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena pritožbena novota
Po tretjem odstavku 12. člena SZ je pravica uporabe skupnih delov stavbe prešla v solastninsko pravico, ki pa je enako kot (predhodna) pravica uporabe vezana na lastnino posameznega dela stavbe. Ker je bilo podstrešje v postopku nacionalizacije skupni del stavbe, se je pravica skupne uporabe podstrešja lahko pridobila le skupaj s posameznim delom stavbe sorazmerno z deležem lastnika posameznega dela, izvzetega iz nacionalizacije. Kot skupni del stavbe torej ni mogel biti v samostojnem pravnem prometu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076083
OZ člen 15, 86, 326, 326/1, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 21, 21/1, 21/2.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - novacija - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - temeljna načela obligacijskega prava - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - sodbe SEU - stanovanjski kredit - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sprememba sodne prakse - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage - poroštvena obveznost
Toženka je lahko vedela za možnost, da bo pritožbeno sodišče (ne)utemeljenost zahtevkov, glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, presojalo materialnopravno drugače kot sodišče prve stopnje in na ta način tudi drugače vrednotilo trditve pravdnih strank, ker bo (lahko) sledilo novejši praksi Vrhovnega sodišča.
Pravna podlaga za presojo so določbe ZPotK in ZVPot ter temeljna načela OZ, ki so veljala v času sklepanja pogodb, vse v luči minimalne harmonizacije z Direktivo.
Sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje.
Predmet obveznosti banke ni v tem, da bi za (namesto) tožnika(ov) izbrala najugodnejše pogoje kreditiranja (ker zasleduje tudi svoj ekonomski interes) ali da bi obstajala zaveza po točnem načinu informiranja npr. z izdelavo grafičnih prikazov in izračunov, z informiranjem potrošnika z vsemi analizami in sporočili, ki jih je banka prejela glede bodoče spremembe tečaja CHF, itd. - bistveno je, ali je toženka predstavila tožnikoma odločilna tveganja, ki so povezana z različnimi ponudbami kreditiranja, kar je bila njena dolžnost. Očitek toženki, da ni opravila ustrezne pojasnilne dolžnosti, ni v tem, da bi morala napovedati čas in višino apreciacije CHF. Minimalno pojasnilno dolžnost bi toženka izpolnila že s tem, če bi tožnikoma predstavila ali ju seznanila z informacijami, s katerimi je razpolagala (npr. iz Poročila BS iz leta 2005).
Toženka ni opravila pojasnilne dolžnosti, zato je ravnala nepošteno in v škodo tožnikov kot potrošnikov povzročila znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih.
KZ-1 člen 204, 204/2, 204/3. ZKP člen 16, 16/2, 52, 52/1, 53, 53/2, 357, 357-4, 371, 371/1-5. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
kaznivo dejanje majhne tatvine - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - predlog upravičenega oškodovanca - kazenska ovadba - rok za podajo predloga - zakoniti zastopnik družbe - poslovodja direktor družbe - izjava volje - odsotnost pooblastila - dokazno breme tožilca - dokazno breme - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine zoper obdolženega A. A. je dne 7. 1. 2021 podala B. B., namestnica poslovodkinje trgovine X. Ni dvoma, da namestnica poslovodkinje posamične trgovine v okviru družbe X. d. o. o. skladno s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ni zakonita zastopnica družbe. Oškodovano družbo bi tako lahko zastopala le na podlagi pooblastila, danega s strani te družbe, kar pa v tej zadevi ni izkazano.
Zaposlena pri oškodovani družbi lahko kaznivo dejanje nedvomno naznani tudi brez pooblastila, vendar je treba pri tem poudariti, da takšne ovadbe ni mogoče šteti kot predloga za pregon v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP, saj zaradi odsotnosti pooblastila ne gre za osebo, ki bi bila pravnoveljavno sposobna izjaviti voljo oškodovane družbe X. d. o. o. Zato je bil obravnavan kazenski postopek uveden brez oškodovančevega predloga za pregon.
izdaja začasne odredbe - prepoved razpolaganja z nepremičnino - verjetnost obstoja terjatve - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo
Pri ugotavljanju pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po določbi prvega odstavka 272. člena ZIZ, je dokazni standard znižan. Za odločitev je bistveno, da so okoliščine, ki kažejo na obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega.
Za verjeten izkaz nevarnosti po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ni potrebno zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja druge toženke, ki bi kazalo na to, da bi z nepremičninami, ki po navedbah tožnice sodijo v skupno premoženje, razpolagala.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - učinek sklepa o začasni odredbi - izvršilno sredstvo - sodni penali
Ker tožeča stranka ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, je že predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, zato do vprašanja, ali bi bilo mogoče sklep o začasni odredbi, ki ne vsebuje izvršilnega sredstva, realizirati z določitvijo sodnih penalov, sploh ne more priti. Tudi sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da določitev sodnih penalov na podlagi sklepa o začasni odredbi ni mogoča, v bistvenem zato, ker ima že sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi.
URS člen 29, 34, 35. ZKP člen 148. KZ-1 člen 38, 241, 241/1, 241/2, 242, 242/2.
dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - nedovoljeni dokazi - zakonitost dokazov - snemanje pogovorov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - izsiljevanje za denar - pravica do osebne varnosti - nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva
Zakaj zvočni posnetki pogovorov, ki jih v pritožbah ponovno izpostavlja obramba, niso nedovoljeni dokazi, je z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, v točki 9 obširno in tehtno pojasnilo že prvostopno sodišče. Obrazložilo je, da oškodovančeva odločitev, da svoje pogovore z obdolžencema zvočno posname in si tako zagotovi dokaze o njunih izjavah zaradi (morebitnih) nadaljnjih pravnih postopkov, namreč glede na v izpodbijani sodbi pojasnjene okoliščine ne pomeni zlorabe snemanja s ciljem namerne povzročitve škode drugim, kar se trudijo prikazati pritožniki, temveč varovanje lastnih (pravno zavarovanih) interesov bančnega komitenta v stiski, kar velja tudi glede obdolženega B.B., h kateremu je oškodovanca napotil prav obdolženi A.A.. in E.E. pogovorov z obdolženci tudi ni posnel z namenom, da bi posegel v ustavno pravico do zasebnosti obdolžencev, temveč zaradi suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja zoper družbo A d.o.o. katere direktor je bil. Njegov namen je bil uspešno dokončati postopek reprogramiranja kredita, kot je bil dogovorjen, brez plačila nedovoljene nagrade, torej je bil njegov namen preprečiti dokončanje koruptivnega kaznivega dejanja. Pri tem je izpostaviti, da poskus finančnega izsiljevanja po vsebini pomeni grob napad na človeško dostojanstvo, ki ga Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) jamči vsakomur brez razlike glede na njegove osebnostne pravice, med katere sodi tudi pravica do osebne varnosti.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - plačilo uporabnine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - solastnina - postopek delitve solastnine
Toženec zatrjuje, da zaradi originarno pridobljenega višjega deleža na skupnem premoženju toženca nista mogla postati solastnika polovice sporne nepremičnine, kar nedvomno vpliva na višino uporabnine, ki jo od njega zahtevata. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da ne gre za razmerje soodvisnosti in prejudicialnosti, ker so solastniški deleži v zemljiški knjigi že določeni.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opraviti skrbno presojo, ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna (sporen je zgolj del solastniškega deleža), ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka) in kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje.
vročanje - zakonska fikcija vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hišni predalčnik
Naslovnik, ki zatrjuje, da mu neka odločba ni bila pravilno vročena, mora hkrati izpodbijati tudi odločitev samo, kar pomeni, da mora vložiti tudi redno pravno sredstvo (oziroma v tem primeru predlog za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), saj samo na tak način lahko doseže vsebinsko presojo glede sporne fiktivne vročitve.
izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež - predlog za ponovni rubež - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pravnomočno odločena stvar
Ob odločanju o upnikovi pritožbi sta njegova predloga za predložitev seznama premoženja po 31. členu ZIZ in za posledično razveljavitev odločitve o ustavitvi premičninske izvršbe po drugem odstavku 88. člena ZIZ že pravnomočno zavrnjena in upnikovih navedb v tem delu ni mogoče še enkrat vsebinsko obravnavati. Zaključkov sodišča prve stopnje o neizvedenih in neuspešnih rubežih ter zaključka o svoji neaktivnosti v času od zadnjega poizkusa oprave rubeža pa upnik v pritožbi niti ne napada, zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine po 88. členu ZIZ.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.
ZD člen 163, 173, 173/1, 173/2, 222, 222/1, 222/2. ZPP člen 365, 365-3.
nepravnomočen sklep o dedovanju - zakonito dedovanje - naknadno najdena oporoka - uveljavljanje pravice do dedovanja na podlagi najdene oporoke v pritožbi - razveljavitev sklepa o dedovanju - pogoji za razveljavitev odločbe - vrnitev zadeve v nov postopek - nadaljevanje zapuščinske obravnave
Ker je v bila v obravnavanem primeru oporoka najdena pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, se bo postopek nadaljeval pred zapuščinskim sodiščem.