postopek za preklic pogojne obsodbe - vabilo na narok - vročanje vabila - pooblastilo zagovornika - vabilo zagovorniku - obseg pooblastila odvetniku - pravica do obrambe
Postopek za preklic pogojne obsodbe, ki ga je vodilo prvostopno sodišče v obravnavanem primeru, pa ne predstavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje pravnomočne sodbe v zakonsko določenih mejah,1 kar pomeni, da je obsojenca v času postopka za preklic pogojne obsodbe, še vedno zastopal zagovornik, odvetnik B. B., kateremu obsojeni vse do danes pooblastila tudi ni preklical. Glede na podatke spisa je pritrditi pritožbi zagovornika, da sodišče prve stopnje zagovornika v teku postopka za preklic pogojne obsodbe ni vabilo in s tem tudi ne seznanilo s tekom postopka za preklic pogojne obsodbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27, 27/1.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - nemožnost razpolaganja s premoženjem - finančno in likvidnostno stanje - trditveno in dokazno breme stranke - nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik že po dohodkovnem kriteriju ne izpolnjuje pogojev za popolno taksno oprostitev.
Glede na trditveno podlago, ki jo je ponudil, je sodišče v zadostni meri upoštevalo tudi njegovo likvidnostno ter finančno stanje, ko mu je odobrilo obročno plačilo razmeroma visoke takse za pritožbeni postopek - 1.893 EUR v 20-tih obrokih (1. obrok v višini 88 EUR, ostalih 19 obrokov v višini po 95 EUR). Pritožbeni očitki o neupoštevanju stanja na obravnavanih nepremičninah, ki naj bi bile obremenjene s služnostno pravico ter nelikvidne, in o slabem finančnem stanju toženca zaradi izvršbe in visokih pravdnih stroškov, ki jih bo moral plačati po sodbi v tej pravdi, ki še ni pravnomočna, so prepozne in neupoštevne pritožbene novote. Ker pritožnik ne opraviči, zakaj jih ni podal ne v predlogu za taksno oprostitev ne po pozivnem sklepu sodišča za dopolnitev vloge, v katerem je bil opozorjen, da mora izkazati, zakaj z določenim premoženjem ne more razpolagati, jih ni mogoče več upoštevati niti nanje odgovarjati.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - lastništvo nepremičnine - obročno plačilo sodne takse
Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi lahko bistveno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Redni prilivi na družinskega člana niso visoki in po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegajo le znesek 552,23 EUR. Tožnik je imel sicer na svojem računu na dan 18. 8. 2023 pozitivno stanje v višini 5.548,50 EUR, kar pa za plačilo takse ne zadošča, za morebitno prodajo nepremičnine pa je potreben določen čas. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da lahko tožnik takso plača v 5 mesečnih obrokih po 1.305 EUR. S tem bo zagotovljeno, da preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo, saj bo del obrokov lahko poravnal iz sredstev, s katerimi že razpolaga, imel pa bo tudi dovolj časa, da si z vnovčenjem (dela) premoženja, s katerim družina razpolaga, zagotovi še dodatna sredstva za plačilo.
razveljavitev sodbe - uspeh s tožbo - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev o pravdnih stroških je bila preuranjena, sodišče prve stopnje jo je izdalo na lasten rizik. Ker je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen, je zaenkrat odpadel neuspeh tožeče stranke.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpis dolga - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - verzijski zahtevek
Upravni akt, s katerim je odpadel temelj za prejeto dajatev od 19. 6. 2018 do 31. 7. 2018, je pravnomočen, saj toženec zoper njega ni uveljavljal rednega pravnega sredstva. 140. člen ZUTD sicer določa, da kadar je zavod po določbah tega zakona upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, lahko v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev, vendar ni nujno, da je v nasprotju s to določbo, če o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev ni odločeno v istem postopku.