Zoper sklep zunajobravnavnega senata, ki je kot prepozno zavrgel pritožbo obrambe zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, ni dovoljena pritožba na višje sodišče.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Izvedenka je strokovno pojasnila, da je njena presoja realnosti (da je z njo vse v redu in da ne potrebuje vodenega zdravljenja pod nadzorom) pod vplivom bolezni oziroma zaradi bolezni hudo motena in da zaradi nje tudi ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj (torej oceniti, če in kdaj potrebuje bolnišnično zdravljenje). Pritožničino ogrožanje lastnega življenja in zdravja je posledica bolezni. Prav zaradi nje pa je huje motena presoja realnosti in pritožnica ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr sta pravilno ugotovljena.
Vsa šele v pritožbi prvič zatrjevana dejstva, za katere toženka ne pojasni, zakaj jih navaja šele v pritožbi, so takoimenovane nedopustne in posledično neupoštevne pritožbene novote.
V osmem odstavku 308. člena KZ-1 je določeno, da se prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje, odvzame, če je storilčeva last. Odvzem vozila, ki je last obtoženca in ki ga je uporabil pri storitvi kaznivega dejanja, je v skladu s citiranim zakonskim določilom obvezen. Okoliščine, ki jih obtoženi navaja v pritožbi (težke premoženjske razmere, huda bolezen žene, skrb za družino) zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ugovor litispendence - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - sosporniška intervencija
Zato je pri presoji, ali je podana litispendenca v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, po mnenju pritožbenega sodišča najprimernejša čista procesna teorija, po kateri se upošteva samo tožbeni predlog.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00072848
ZDZdr člen 39, 53.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - načelo izbire milejšega ukrepa
Sodišče prve stopnje je glede na mnenje izvedenke tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj oseba potrebe po zdravljenju ne prepoznava in zato ni pripravljena sodelovati.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - pravni standard - duševna motnja
Temeljna predpostavka, da sodišče odloči o zdravljenju, je ugotovitev, da oseba trpi za eno izmed duševnih motenj. O obstoju le te je sodišče prve stopnje presojalo s pomočjo izvedenca, saj gre za strokovno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca, da gre pri nasprotnem udeležencu za menjavanje razpoloženja, ki niha od hipomaničnih dejanj do depresivne zavrtosti, je očitek pritožnika, da obstoj duševne motnje ni ugotovljen, neutemeljen. Duševno motnjo namreč ZDZdr v 3. točki drugega člena opredeljuje kot začasno ali trajno motnjo v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Tudi pri vprašanju, ali je pritožnikova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanj v posledici ugotovljene duševne motnje hudo motena, gre za strokovno vprašanje, na katerega je odgovoril izvedenec.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272/2. KZ-1 člen 118, 186, 192.
pripor - predkaznovanost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - ponovitvena nevarnost
Za ugotovitev, da je izkazana ponovitvena nevarnost, ni potrebno, da je obdolženki dokazano, da je očitana kazniva dejanja res storila in da se z gotovostjo napove, da bi taka dejanja na prostosti ponavljala.
Predkaznovanost je namreč le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nevarnost, nikakor pa ne nujni pogoj za sklepanje o ponovitveni nevarnosti.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64, 64/2, 67. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - prisilna hospitalizacija - kršitev pravice do izjave - najbližja oseba - pravica do sodelovanja v postopku - mnenje izvedenca - nasprotje med razlogi
Sodišče prve stopnje ni razpolagalo s strokovnim znanjem za ugotovitev ali so podani pogoji po 39. členu v povezavi s 53. členom ZDZdr. Zato ni jasno, po kateri dejanski podlagi je ocenilo, da udeleženčeva sposobnost presoje realnosti in obvladovanja ravnanja ni motena do te mere, da bi bila tej fazi potrebna prisilna hospitalizacija.
Če je sodišče prve stopnje na eni strani ugotovilo, da udeleženec ne razume situacije, v kateri se nahaja, in ni sposoben sodelovanja v postopku, kar vse je posledica akutnega poslabšanja paranoidne shizofrenije, ni jasno, zakaj je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo nasprotno, da njegova sposobnost odločanja ni okrnjena do te mere, da ne bi mogel sam odločati o svojem zdravljenju.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - preiskava elektronske naprave - privolitev - zaslišanje osumljenca brez navzočnosti zagovornika - nujno preiskovalno dejanje - zaslišanje priče
Višje sodišče glede na pritožbene navedbe in podatke v spisu ugotavlja, da je bilo zaslišanje prič res opravljeno kot nujno preiskovalno dejanje v navzočnosti osumljenca, zagovornika in tožilca, z osumljencem pa je bil naknadno opravljen tudi razgovor s strani policije v obliki in na način kot to izhaja iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 7. 12. 2023 (priloga 14) in sicer po šestem odstavku 148. člena ZKP. Glede na vsebino uradnega zaznamka in v le tem zabeležene pravne pouke in navedbe osumljenca, je jasno, da v obravnavanem primeru ni šlo za nikakršno zaslišanje, ki bi narekovalo nujno navzočnost zagovornika, zato so tudi brezpredmetna nadaljnja navajanja o domnevnem tajnem zaslišanju ter namenu in posledicah le tega.
Prvostopno sodišče je pri določitvi zneska višje preživninske obveznosti za očeta, upoštevaje ugotovljene povečane potrebe mld. hčerke in s tem tudi višje preživninske obveznosti matere, vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami preživninske upravičenke ter zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je celostno upoštevalo premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev, nadalje, da mld. A. A. stikov z očetom sploh nima, kot tudi, da ima oče še eno preživninsko obveznost (ne pa tudi preživninske obveznosti do hčerke njegove sedanje žene, za katero je sam priznaval, da njen oče plačuje preživnino).
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZPIZ-2 člen 39a, 116, 116/10.
starostna pokojnina - vključitev v obvezno zavarovanje - tujina
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da je bilo že zavzeto stališče, da zaradi vključitve v obvezno zavarovanje v tujini ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. V tej zadevi ne obstojijo ne pravni ne dejanski razlogi, ki bi utemeljevali odstop od pojasnjenega stališča. Določba 5. člena Uredbe št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti predpostavlja, da ima vključenost tožnika v obvezno zavarovanje v Švici enak učinek, kot če bi bil vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27, 27/1.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - nemožnost razpolaganja s premoženjem - finančno in likvidnostno stanje - trditveno in dokazno breme stranke - nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik že po dohodkovnem kriteriju ne izpolnjuje pogojev za popolno taksno oprostitev.
Glede na trditveno podlago, ki jo je ponudil, je sodišče v zadostni meri upoštevalo tudi njegovo likvidnostno ter finančno stanje, ko mu je odobrilo obročno plačilo razmeroma visoke takse za pritožbeni postopek - 1.893 EUR v 20-tih obrokih (1. obrok v višini 88 EUR, ostalih 19 obrokov v višini po 95 EUR). Pritožbeni očitki o neupoštevanju stanja na obravnavanih nepremičninah, ki naj bi bile obremenjene s služnostno pravico ter nelikvidne, in o slabem finančnem stanju toženca zaradi izvršbe in visokih pravdnih stroškov, ki jih bo moral plačati po sodbi v tej pravdi, ki še ni pravnomočna, so prepozne in neupoštevne pritožbene novote. Ker pritožnik ne opraviči, zakaj jih ni podal ne v predlogu za taksno oprostitev ne po pozivnem sklepu sodišča za dopolnitev vloge, v katerem je bil opozorjen, da mora izkazati, zakaj z določenim premoženjem ne more razpolagati, jih ni mogoče več upoštevati niti nanje odgovarjati.
razveljavitev sodbe - uspeh s tožbo - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev o pravdnih stroških je bila preuranjena, sodišče prve stopnje jo je izdalo na lasten rizik. Ker je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen, je zaenkrat odpadel neuspeh tožeče stranke.
začasna odredba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - ogroženost otroka - nujni odvzem
Zmotno pritožba meni, da je odvzem otroka nasprotni udeleženki zgolj posledica njenega bolezenskega stanja. Prav tako pa je nujni odvzem posledica že dvoletnega spremljanja družine s strani CSD-ja, ki jima je nudila pomoč v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, predhodnega svetovanja, socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, vse od marca 2023 pa so v teku tudi ukrepi za varstvo koristi otroka, vendar kljub temu nasprotna udeleženca nista ustrezno sodelovala s pristojnimi službami, čeprav sta bila opozorjena, da je bivanje otroka v stanovanjski skupnosti neprimerno in da za njega ne poskrbita ustrezno.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpis dolga - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - verzijski zahtevek
Upravni akt, s katerim je odpadel temelj za prejeto dajatev od 19. 6. 2018 do 31. 7. 2018, je pravnomočen, saj toženec zoper njega ni uveljavljal rednega pravnega sredstva. 140. člen ZUTD sicer določa, da kadar je zavod po določbah tega zakona upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, lahko v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev, vendar ni nujno, da je v nasprotju s to določbo, če o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev ni odločeno v istem postopku.
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (2014) člen 1. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - dolžnost plačila komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednost se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - lastništvo nepremičnine - obročno plačilo sodne takse
Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi lahko bistveno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Redni prilivi na družinskega člana niso visoki in po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegajo le znesek 552,23 EUR. Tožnik je imel sicer na svojem računu na dan 18. 8. 2023 pozitivno stanje v višini 5.548,50 EUR, kar pa za plačilo takse ne zadošča, za morebitno prodajo nepremičnine pa je potreben določen čas. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da lahko tožnik takso plača v 5 mesečnih obrokih po 1.305 EUR. S tem bo zagotovljeno, da preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo, saj bo del obrokov lahko poravnal iz sredstev, s katerimi že razpolaga, imel pa bo tudi dovolj časa, da si z vnovčenjem (dela) premoženja, s katerim družina razpolaga, zagotovi še dodatna sredstva za plačilo.