sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - bipolarna afektivna motnja
Sodišče prve stopnje ni imelo razloge za dvom o verodostojnosti izpovedbe zadržankine mame, da je zadržana že večkrat imela podobno fazo manije in da je potek bolezni podoben kot sedaj in takrat si je vedno povzročila večjo premoženjsko škodo.
Kot je izpovedala mama, trenutno traja najdaljše obdobje manije pri njej in spet je zapravila celotno premoženje družine - približno 10.000 EUR s kartice, kar je celoletni prihodek njenega moža; v celoti zapravi tudi svoje dohodke in je trenutno brez denarja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00073564
KZ-1 člen 86, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja dejanskega stanja - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - namen kaznovanja - pozitivna prognoza - osebne okoliščine
Osebne okoliščine, na katere se obsojeni vnovič sklicuje v pritožbi, tj. zdravljenje odvisnosti od alkohola, zaposlitev in sprememba osebnega vedenja, same po sebi ne morejo vzdržati kot utemeljen in prepričljiv razlog za alternativno prestajanje kazni, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
Pritožbeno izpostavljeno poudarjanje, da je takoj po inkriminiranem dogodku obsojeni oškodovanemu poklical reševalce in mu je za storjeno žal, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more omajati. V nasprotnem namreč storilcem kaznivih dejanj, ki se za izvršeno kaznivo dejanje pokesajo in se odločijo svoje življenje urediti tako, da se zaposlijo in vključijo v ustrezen medicinsko terapevtski program, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272/2. KZ-1 člen 118, 186, 192.
pripor - predkaznovanost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - ponovitvena nevarnost
Za ugotovitev, da je izkazana ponovitvena nevarnost, ni potrebno, da je obdolženki dokazano, da je očitana kazniva dejanja res storila in da se z gotovostjo napove, da bi taka dejanja na prostosti ponavljala.
Predkaznovanost je namreč le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nevarnost, nikakor pa ne nujni pogoj za sklepanje o ponovitveni nevarnosti.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - preiskava elektronske naprave - privolitev - zaslišanje osumljenca brez navzočnosti zagovornika - nujno preiskovalno dejanje - zaslišanje priče
Višje sodišče glede na pritožbene navedbe in podatke v spisu ugotavlja, da je bilo zaslišanje prič res opravljeno kot nujno preiskovalno dejanje v navzočnosti osumljenca, zagovornika in tožilca, z osumljencem pa je bil naknadno opravljen tudi razgovor s strani policije v obliki in na način kot to izhaja iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 7. 12. 2023 (priloga 14) in sicer po šestem odstavku 148. člena ZKP. Glede na vsebino uradnega zaznamka in v le tem zabeležene pravne pouke in navedbe osumljenca, je jasno, da v obravnavanem primeru ni šlo za nikakršno zaslišanje, ki bi narekovalo nujno navzočnost zagovornika, zato so tudi brezpredmetna nadaljnja navajanja o domnevnem tajnem zaslišanju ter namenu in posledicah le tega.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64, 64/2, 67. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - prisilna hospitalizacija - kršitev pravice do izjave - najbližja oseba - pravica do sodelovanja v postopku - mnenje izvedenca - nasprotje med razlogi
Sodišče prve stopnje ni razpolagalo s strokovnim znanjem za ugotovitev ali so podani pogoji po 39. členu v povezavi s 53. členom ZDZdr. Zato ni jasno, po kateri dejanski podlagi je ocenilo, da udeleženčeva sposobnost presoje realnosti in obvladovanja ravnanja ni motena do te mere, da bi bila tej fazi potrebna prisilna hospitalizacija.
Če je sodišče prve stopnje na eni strani ugotovilo, da udeleženec ne razume situacije, v kateri se nahaja, in ni sposoben sodelovanja v postopku, kar vse je posledica akutnega poslabšanja paranoidne shizofrenije, ni jasno, zakaj je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo nasprotno, da njegova sposobnost odločanja ni okrnjena do te mere, da ne bi mogel sam odločati o svojem zdravljenju.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00072848
ZDZdr člen 39, 53.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - načelo izbire milejšega ukrepa
Sodišče prve stopnje je glede na mnenje izvedenke tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj oseba potrebe po zdravljenju ne prepoznava in zato ni pripravljena sodelovati.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - pravni standard - duševna motnja
Temeljna predpostavka, da sodišče odloči o zdravljenju, je ugotovitev, da oseba trpi za eno izmed duševnih motenj. O obstoju le te je sodišče prve stopnje presojalo s pomočjo izvedenca, saj gre za strokovno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca, da gre pri nasprotnem udeležencu za menjavanje razpoloženja, ki niha od hipomaničnih dejanj do depresivne zavrtosti, je očitek pritožnika, da obstoj duševne motnje ni ugotovljen, neutemeljen. Duševno motnjo namreč ZDZdr v 3. točki drugega člena opredeljuje kot začasno ali trajno motnjo v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Tudi pri vprašanju, ali je pritožnikova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanj v posledici ugotovljene duševne motnje hudo motena, gre za strokovno vprašanje, na katerega je odgovoril izvedenec.
Prvostopno sodišče je pri določitvi zneska višje preživninske obveznosti za očeta, upoštevaje ugotovljene povečane potrebe mld. hčerke in s tem tudi višje preživninske obveznosti matere, vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami preživninske upravičenke ter zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je celostno upoštevalo premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev, nadalje, da mld. A. A. stikov z očetom sploh nima, kot tudi, da ima oče še eno preživninsko obveznost (ne pa tudi preživninske obveznosti do hčerke njegove sedanje žene, za katero je sam priznaval, da njen oče plačuje preživnino).
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpis dolga - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - verzijski zahtevek
Upravni akt, s katerim je odpadel temelj za prejeto dajatev od 19. 6. 2018 do 31. 7. 2018, je pravnomočen, saj toženec zoper njega ni uveljavljal rednega pravnega sredstva. 140. člen ZUTD sicer določa, da kadar je zavod po določbah tega zakona upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, lahko v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev, vendar ni nujno, da je v nasprotju s to določbo, če o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev ni odločeno v istem postopku.
začasna odredba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - ogroženost otroka - nujni odvzem
Zmotno pritožba meni, da je odvzem otroka nasprotni udeleženki zgolj posledica njenega bolezenskega stanja. Prav tako pa je nujni odvzem posledica že dvoletnega spremljanja družine s strani CSD-ja, ki jima je nudila pomoč v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, predhodnega svetovanja, socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, vse od marca 2023 pa so v teku tudi ukrepi za varstvo koristi otroka, vendar kljub temu nasprotna udeleženca nista ustrezno sodelovala s pristojnimi službami, čeprav sta bila opozorjena, da je bivanje otroka v stanovanjski skupnosti neprimerno in da za njega ne poskrbita ustrezno.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - lastništvo nepremičnine - obročno plačilo sodne takse
Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi lahko bistveno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Redni prilivi na družinskega člana niso visoki in po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegajo le znesek 552,23 EUR. Tožnik je imel sicer na svojem računu na dan 18. 8. 2023 pozitivno stanje v višini 5.548,50 EUR, kar pa za plačilo takse ne zadošča, za morebitno prodajo nepremičnine pa je potreben določen čas. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da lahko tožnik takso plača v 5 mesečnih obrokih po 1.305 EUR. S tem bo zagotovljeno, da preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo, saj bo del obrokov lahko poravnal iz sredstev, s katerimi že razpolaga, imel pa bo tudi dovolj časa, da si z vnovčenjem (dela) premoženja, s katerim družina razpolaga, zagotovi še dodatna sredstva za plačilo.
začasna odredba - denarna terjatev - organizacija za plačilni promet - denarna sredstva - prepoved razpolaganja
Začasna odredba upniku nudi varstvo le pred morebitnimi dolžnikovi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev. Začasna odredba s tako vsebino učinkuje od dneva, ko jo organizacija za plačilni promet prejme. To pomeni, da banka izračuna višino terjatve s pripadki na dan prejema sklepa in za skupni znesek odreče izplačilo. Ni zakonske podlage, da bi ga izračunala na nek nedoločen trenutek v prihodnosti, ko bo morda pravnomočno prisojena terjatev tožeči stranki.
ZPIZ-2 člen 63, 63/4, 63/5, 81, 82, 82/1. ZPP člen 254, 254/2, 287.
ugotavljanje invalidnosti - razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
V petem odstavku 63. člena ZPIZ-2 je določeno, da je pri zavarovancu iz prejšnjega (četrtega) odstavka invalidnost podana, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. Ravno tako stanje ugotavlja sodni izvedenec, torej da tožnik dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, ni zmožen opravljati v polnem delovnem času, temveč le po 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. Sodišče prve stopnje je zato tožniku utemeljeno, skladno s prvim odstavkom 82. člena ZPIZ-2, priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. Tožnik ima namreč še vedno preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela oziroma opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno zavarovanje, in sicer s krajšim delovnim časom od polnega, ob upoštevanju stvarnih razbremenitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00072576
URS člen 22. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 231, 231-3. OZ člen 83, 106, 107, 578. ZGD-1 člen 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 226, 226/2, 285, 286a, 286a/4, 286a/5, 337.
enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - razpravno načelo - razjasnjevalna obveznost sodišča - materialno procesno vodstvo - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - verjetno izkazana terjatev - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - posojilna pogodba - namensko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - odstop od posojilne pogodbe - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - odstop od pogodbe pred iztekom roka - predčasno prenehanje pogodbe
Za presojo aktivne legitimacije upnika je pomembno stanje verjetno izkazane terjatve, s katero upnik izkazuje svojo aktivno legitimacijo, to dejstvo pa mora obstajati ves čas postopka. Če dolžnik po vložitvi predloga terjatev plača, upnik ne izgubi aktivne legitimacije, če verjetno izkaže tudi druge terjatve do dolžnika, in to ne glede na to, ali so te terjatve dospele pozneje. Za presojo je ključen / presečen trenutek zaključek naroka za obravnavo upnikovega predloga za začetek stečaja nad dolžnikom, to pa pomeni, da je ključno vprašanje, ali so ob zaključku naroka za obravnavo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom izpolnjeni zakonski pogoji, torej verjetno izkazana terjatev ter zamuda s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (2014) člen 1. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - dolžnost plačila komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednost se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
postopek za preklic pogojne obsodbe - vabilo na narok - vročanje vabila - pooblastilo zagovornika - vabilo zagovorniku - obseg pooblastila odvetniku - pravica do obrambe
Postopek za preklic pogojne obsodbe, ki ga je vodilo prvostopno sodišče v obravnavanem primeru, pa ne predstavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje pravnomočne sodbe v zakonsko določenih mejah,1 kar pomeni, da je obsojenca v času postopka za preklic pogojne obsodbe, še vedno zastopal zagovornik, odvetnik B. B., kateremu obsojeni vse do danes pooblastila tudi ni preklical. Glede na podatke spisa je pritrditi pritožbi zagovornika, da sodišče prve stopnje zagovornika v teku postopka za preklic pogojne obsodbe ni vabilo in s tem tudi ne seznanilo s tekom postopka za preklic pogojne obsodbe.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 146, 232. ZZVZZ člen 35, 35/1.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - vsebina del
V zadevi ni sporno, da tožnik kot s. p. opravlja tako dejavnost avtokleparja, mehanika in ličarja, kot tudi proizvajalca električne energije. Sodišče prve stopnje je torej presojalo dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v upravnem odločanju. Predmet presoje so bile torej odločbe toženca, pri čemer je bila za odločitev glede začasne nezmožnosti za delo odločilna dejavnost, ki jo je v predsodnem postopku upošteval toženec. Tudi iz predhodno pravnomočno končanih sodnih odločb izhaja, da se je vprašanje začasne nezmožnosti za delo presojalo tudi glede na tožnikovo delo avtokleparja, avtomehanika oziroma avtoličarja. V tem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da ni pravilno ugotovilo tožnikovega dela.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27, 27/1.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - nemožnost razpolaganja s premoženjem - finančno in likvidnostno stanje - trditveno in dokazno breme stranke - nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik že po dohodkovnem kriteriju ne izpolnjuje pogojev za popolno taksno oprostitev.
Glede na trditveno podlago, ki jo je ponudil, je sodišče v zadostni meri upoštevalo tudi njegovo likvidnostno ter finančno stanje, ko mu je odobrilo obročno plačilo razmeroma visoke takse za pritožbeni postopek - 1.893 EUR v 20-tih obrokih (1. obrok v višini 88 EUR, ostalih 19 obrokov v višini po 95 EUR). Pritožbeni očitki o neupoštevanju stanja na obravnavanih nepremičninah, ki naj bi bile obremenjene s služnostno pravico ter nelikvidne, in o slabem finančnem stanju toženca zaradi izvršbe in visokih pravdnih stroškov, ki jih bo moral plačati po sodbi v tej pravdi, ki še ni pravnomočna, so prepozne in neupoštevne pritožbene novote. Ker pritožnik ne opraviči, zakaj jih ni podal ne v predlogu za taksno oprostitev ne po pozivnem sklepu sodišča za dopolnitev vloge, v katerem je bil opozorjen, da mora izkazati, zakaj z določenim premoženjem ne more razpolagati, jih ni mogoče več upoštevati niti nanje odgovarjati.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZPIZ-2 člen 39a, 116, 116/10.
starostna pokojnina - vključitev v obvezno zavarovanje - tujina
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da je bilo že zavzeto stališče, da zaradi vključitve v obvezno zavarovanje v tujini ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. V tej zadevi ne obstojijo ne pravni ne dejanski razlogi, ki bi utemeljevali odstop od pojasnjenega stališča. Določba 5. člena Uredbe št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti predpostavlja, da ima vključenost tožnika v obvezno zavarovanje v Švici enak učinek, kot če bi bil vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji.
razveljavitev sodbe - uspeh s tožbo - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev o pravdnih stroških je bila preuranjena, sodišče prve stopnje jo je izdalo na lasten rizik. Ker je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen, je zaenkrat odpadel neuspeh tožeče stranke.