družbenik - pravica do informiranosti družbenika - pravica družbenika do informacije in vpogleda - popolna informacija - restriktivna razlaga izjem
Niti družba, niti sodišče, ne more presojati jasno zapisane določbe 512. člena ZGD-1 ob uporabi splošnih pravil civilnega prava, pač pa ob uporabi načel korporativnega prava, ki družbeniku omogočajo popolno informiranost, razen ob restriktivno zakonsko določenih izjemah, ki se jih tudi ozko razlaga. Družbenikova pravica do informacije je pravilo, njena odklonitev je izjema.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 224, 224/1.
prekinitev postopka - stečajni postopek - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - solidarni dolžniki - navadno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka za enega od tožencev prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni ali enotni sosporniki.
Spisovni podatki v konkretnem primeru ne omogočajo zaključka, da sta toženca enotna sospornika. Po presoji pritožbenega sodišča ju je zato treba obravnavati kot navadna sospornika. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Tudi zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če torej nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se postopek po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le glede sospornika v stečaju, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2.
trditveno in dokazno breme - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo
Kadar bi natančno ugotavljanje in raziskovanje obsega in utemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka preveč zavleklo kazenski postopek, je utemeljena odločitev o napotitvi oškodovanca na pravdo, ne pa v novo sojenje le glede premoženjskopravnega zahtevka, kar bi bilo v izraziti kontradikciji z določbama 15. člena in prvega odstavka 100. člena ZKP.
plačilo za nadurno delo - rok za zastaranje - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - vmesna sodba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Pritožba napačno vztraja pri stališču, da predstavlja odločitev v kolektivnem delovnem sporu judikatno terjatev oziroma odločitev po temelju, ki se mora obravnavati enako kot odločitev na podlagi vmesne sodbe. S sodbo v kolektivnem delovnem sporu ni bila ugotovljena tožnikova terjatev, zato ne gre za judikatno terjatev iz prvega odstavka 356. člena OZ in zanjo ne velja 10 letni, ampak 5 letni zastaralni rok iz 202. člena ZDR-1.
Odločitev v kolektivnem delovnem sporu ne predstavlja vmesne sodbe, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na stališča glede učinka vmesne sodbe in ugovorov, ki se lahko uveljavljajo po njeni pravnomočnosti. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu sicer lahko kaže nekatere učinke vmesne sodbe (npr. reševanje vprašanja temelja, ekonomičnost postopka), vendar zaradi različne pravne narave in vsebine kolektivnih delovnih sporov njihovih učinkov in posledic odločitve ni mogoče enačiti z vmesno sodbo. Čeprav se v kolektivnem delovnem sporu ugotovi, da se mora presežne ure konec referenčnega obdobja šteti za nadure in jih ustrezno plačati, to ne pomeni, da so vsi delavci avtomatično upravičeni do plačila nadur, ampak je treba ugotoviti, ali je posamezni delavec konec referenčnega obdobja imel nadure in koliko. Na ta način lahko posamezni delavci uveljavljajo dejansko prikrajšanje v individualnih delovnih sporih. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu pomeni le, da se delodajalec ne more več sklicevati, da presežne ure konec referenčnega obdobja ne predstavljajo nadur.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073497
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2, 92. ZPP člen 11, 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - ne vročitev odgovora na tožbo - pravica stranke do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - povezanost objekta in zemljišča - povečana vrednost nepremičnine - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - učinek rešitve predhodnega vprašanja
Toženec v navedeni pravdi z navedbami o skupnih vlaganjih uveljavlja stvarno pravni zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja na obsežnem premoženju in tudi podredni - obligacijski oziroma denarni zahtevek za povračilo vlaganj v več različnih nepremičnin. Pravda za ugotavljanje skupnega premoženja pravdnih strank bo dolga, zapletena in ne glede na dejstvo, da se je pričela nekaj mesecev prej kot obravnavana pravda, ne bo kmalu zaključena. Čakanje na njeno pravnomočnost bi nesorazmerno in neutemeljeno podaljšalo to pravdo, v kateri lahko sodišče predhodno vprašanje o lastništvu na obravnavni nepremičnini reši samo z učinkom za to pravdo.
tožba na ugotovitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - obseg in vsebina stvarne služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - način izvrševanja služnosti
Ni treba, da se sodišče do prav vsake strankine navedbe opredeli izrecno, temveč se lahko opredeli tudi posredno, ko npr. ugotovi obstoj drugačnih nasprotnih dejstev.
Glede na to, da je potreba po obračanju zaradi povečanih gabaritov tožničine hiše nastala z gradnjo le-te leta 1991, bi 20-letna priposestvovalna doba iztekla leta 2011. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka ves ta čas ali vsaj večino časa obračanju nasprotovala, torej se obračanje ni izvrševalo dobroverno, temveč zvijačno.
Pravilen je zaključek, da tožnica ni uspela dokazati, da bi bila dejanska vsebina služnosti drugačna od v pogodbi zapisane, in da prav tako ni uspela dokazati, da bi služnost obračanja dobroverno in nemoteno izvrševala 20 let.
Če želi lastnik gospodujočega zemljišča uspeti z zahtevkom na priposestvovanje stvarne služnosti, mora dokazati, da je bila pot preko služečega zemljišča uporabljana ravno za potrebe gospodujočega zemljišča. Če so pot uporabljali lastniki drugih nepremičnin, ne pa gospodujoče, to na priposestvovanje stvarne služnosti v korist gospodujočega zemljišča ne vpliva.
Ugotovljeno je bilo, da sta mu vožnjo po sporni poti do garaže dovolila starša kot solastnika služečega zemljišča. V tem delu je bil ugotovljen prekarij, takšna uporaba pa ne more privesti do priposestvovanja.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neobličnost pogodbe - plačilo za delo - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - stroški pravdnega postopka - končno poročilo
Ni sporno, da je toženka naročila delo pri tožnici. Plačila se ne more braniti s trditvijo, da ne po takšni ceni in v takšni količini, kot zatrjuje tožnica, če pri tem ne navede, po kakšni ceni in v kakšni količini pa je delo naročila, in sploh ne predloži kakšnega dokaza, ki bi izpodbil tožničine trditve in predložene dokaze.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 48, 48/1, 48/1-2, 58, 59. ZPSV člen 4, 11, 11-2. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2. URS člen 51.
plačilo prispevkov - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v relevantnem obdobju vključen v zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bil torej sam dolžan plačati prispevke.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je odločitev drugostopenjskega organa v potrditvi nezakonite in napačne prvostopenjske odločbe toženca nepravilna, zaradi česar je potrebna odprava izpodbijanih odločb. Vendar je pravilen pritožbeni očitek o potrebnosti vrnitve zadeve v novo upravno odločanje. Sodišče bi moralo ob pravilni ugotovitvi, da gre za nezakoniti odločbi, zaradi dejstva, ki ga je že v trditveni podlagi izpostavljala tožnica, da gre za nejasen, nerazumljiv izrek izpodbijane odločbe, in dejstva, da je toženec po uradni dolžnosti vodil postopek neprave obnove po 183. členu ZPIZ-2, izpodbijani odločbi odpraviti in vrniti zadevo v novo upravno odločanje. V novem odločanju bo moral toženec odpraviti pomanjkljivosti postopka oziroma izdati nove odločbe. Glede na samo naravo ugotovljenih kršitev bi moralo sodišče tožencu naložiti, da ponovno izpelje celotni postopek.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2, 107/9, 108. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 266, 266/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - strokovni pregled
Poročilo o toksikološki preiskavi temelji na analizi vzorcev krvi in urina, ki jih je obdolženec oddal v okviru strokovnega pregleda, ki mu ga je utemeljeno in zakonito odredil policist. V skladu z devetim odstavkom 107. člena ZPrCP.
Podlago za odvzem telesnih tekočin daje tudi drugi odstavek 266. člena ZKP, ki določa, da se odvzem krvi in druga zdravniška dejanja, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve dejstev, pomembnih za kazenski postopek, smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da bi bilo treba toksikološko poročilo izločiti zaradi kršitve prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in četrtega odstavka 109. člena ZP-1 (ki sicer urejata pogoje za izdajo plačilnega
V skladu s prvim odstavkom 107. člena ZPrCP policist ne le upravičen, pač pa dolžan neposrednemu udeležencu prometne nesreče odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.
Odredbe za odvzem telesnih tekočin pa niso protiustavne, kot trdi pritožnik, saj temeljijo na zakonskih podlagah, s katerimi je zakonodajalec uredil izjeme, ko je mogoče poseči v pravico do nedotakljivosti človekove telesne celovitosti zaradi interesa varstva pravic drugih, v konkretnem primeru zaradi varovanja drugih udeležencev cestnega prometa in tudi zaradi interesa pregona kaznivih dejanj v cestnem prometu.
Izjava o strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom ni bistvenega pomena za pridobitev dokaza o vožnji pod vplivom alkohola. Če bi obdolženec izjavil, da se z rezultatom ne strinja, bi se postopek v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP (če obdolženec ne bi bil udeležen v prometni nesreči) nadaljeval bodisi z odreditvijo preizkusa z etilometrom bodisi z odreditvijo strokovnega pregleda. Ker pa je bil obdolženec neposredni udeleženec prometne nesreče, bi mu policist v primeru nestrinjanja odredil le strokovni pregled, kot to določa deveti odstavek 107. člena ZPrCP. Če bi odklonil strokovni pregled, pa bi se štelo, da se strinja s prvotno ugotovljenim rezultatom (drugi odstavek 107. člena ZPrCP).
nagrada tolmača - stroški priče - izvedena priča - sprememba prvostopenjske odločitve
Po določbi drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 v zvezi z določbo prvega odstavka istega člena zakona, krije zavod v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj stroške za izvedbo dokaza z izvedencem, ne glede na izid postopka. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da navedena določba glede dolžnosti povračila stroškov izvedenca, enako velja tudi za povračilo stroškov izvedene priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - procesno trditveno in dokazno breme - pasivnost stranke - neprerekana dejstva - opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dopustnost izdaje sodbe brez glavne obravnave po 488. členu ZPP v primeru nespornega dejanskega stanja je v vseh situacijah ključno, da je doseženo zavedanje (poenotenost) procesnih udeležencev, tj. sodišča in strank (ki je pri njiju lahko bodisi dejansko ali pa zgolj samo dolžno: morali bi se bili tega zavedati in je zato treba šteti, da sta o tem poenoteni), da je ta nespornost resnično podana.
ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - neudeležba na naroku - sklepčnost tožbe - prevozna pogodba
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Če se pravilno vabljena tožena stranka (oziroma njena zakonita zastopnika) naroka, na katerem bi morala biti zaslišana, brez opravičila ni udeležila, je dolžna sama nositi posledice svojih dejanj oziroma opustitev.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Razlikovanje v strogosti presoje pogojev kot razlikovanje ureditvene z zavarovalno začasno odredbo se v konkretnem primeru izkaže za pravno nebistveno zaradi neizpolnjevanja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v zvezi s katero sta se tožnika sklicevala na nastanek težko nadomestljive škode. Omenjeno okoliščino bi bila namreč za uspešen predlog dolžna izkazati, ne glede na to, ali sta zasledovala izdajo ureditvene (zaradi nujnosti, ker bi kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode sicer ostalo brezpredmetno) ali zavarovalne začasne odredbe (izdane zaradi zagotovitve možnosti uveljavitve terjatve), v okviru katere se opravi klasična presoja nadaljnjih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1.
poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - izvršilni naslov - poenostavljena prisilna poravnava - napotitev oškodovanca na pravdo
Novejša sodna praksa se je ustalila pri stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne ustvarja učinkov pravnomočnosti in posledično ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov za izterjavo upnikove (oškodovančeve) terjatve je prejšnja sodna odločba, s katero je bila terjatev oškodovanca ugotovljena in dolžniku (obtožencu) naloženo plačilo, le učinek pravnomočnosti in izvršljivosti je zožen, kot izhaja iz okvirov potrjene poenostavljene prisilne poravnave. V procesni situaciji, ki je pred nami, torej že imamo izvršilni naslov za oškodovančevo terjatev do obtoženca, ki jo je znova uveljavljal v pričujočem kazenskem postopku, medtem ko je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku s tega naslova pravno zmotno (delno) ugodilo.
Pravilna je ugotovitev, da ima razmerje med strankama vse elemente delovnega razmerja od 21. 4. 2018 dalje, in sicer delovnega razmerja za nedoločen čas.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje pogoja izobrazbe, upoštevati tudi pri odločitvi, da je tožnik v delovnem razmerju na delovnem mestu glasbeni redaktor VI.
ZIZ člen 191, 191/3. ZPP člen 365, 365-3. URS člen 22.
varščina - vrnitev varščine - nakup nepremičnine na javni dražbi - nelegalna gradnja - razkritje podatkov - pravna napaka - javna dražba nepremičnin - pravica do izjave
Za nelegalno gradnjo gre tudi tedaj, če sicer obstaja gradbeno dovoljenje, vendar pa zgrajeni objekt bistveno (na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja) odstopa od dovoljenega.