realni dolžnik - hipotekarna tožba - primeren izvršilni naslov - izvršba na nepremičnino - izvršilni naslov
Dolžnica tega postopka ni osebna dolžnica, temveč hipotekarna oziroma realna dolžnica. Svoje nepremičnine je na pogodbeni podlagi zastavila za tuj dolg. Upnica zato od nje (v pravdnem postopku) ni mogla zahtevati, da plača zavarovano terjatev. Lahko je uveljavljala, da sodišče toženki (dolžnici) naloži, da je dolžna priznati, da je tožnica (upnica) upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljenih nepremičnin in dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljene nepremičnine.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 88, 88/1, 89, 89/1, 89/1-5, 118. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2016) člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - fikcija vročitve - uporaba kolektivne pogodbe - višina denarnega povračila
Delodajalec mora med drugim dokazati, da je bila pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje pisno (87. člen ZDR-1), delavcu dejansko vročena (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno presodilo, da tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla. Do vseh zaslišanih prič in strank, predvsem pa tudi predloženih listin, se je ustrezno opredelilo ter prepričljivo in argumentirano pojasnilo, kako je prišlo do ugotovitve, da tožena stranka tožnici odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni niti poskusila vročiti, zaradi česar tudi ni moglo priti do t. i. fikcije vročitve, ki nastane v posledici delavčeve zavrnitve sprejema pisne odpovedi.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v pogodbi o zaposlitvi poskusno delo ni bilo opredeljeno skladno z določbami Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, zaradi česar je poskusno delo določeno nezakonito, posledično pa tudi odpoved na tej podlagi. Ob dejstvu, da sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi glede pravic in obveznosti izrecno sklicevali na določbe citirane kolektivne pogodbe, ni relevantno, katero dejavnost tožena stranka dejansko opravlja. Pogodba z vsebino, kot je zapisana, velja, zato so pritožbene navedbe o nekakšni pomoti nerelevante.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine denarnega povračila sicer pravilno izhajalo iz kriterijev, kot so navedeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, vendar je premajhno težo pripisalo dejstvu, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena manj kot leto dni. Takšno trajanje zaposlitve, ob dejstvu, da se je tožnica, ki je ekonomistka, stara 39 let, takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlila drugje, namreč upravičuje denarno povračilo le v najnižjem znesku.
odpravnina - ustni dogovor - pravica v korist tretjega
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo zaradi ugotovitve o obstoju posebnega ustnega dogovora med direktorjem toženke in napotenimi delavci, s katerim jim je ta zagotovil plačilo dodatne odpravnine v višini treh bruto plač.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 4, 4/1. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2. ZDR-1 člen 132, 132/1. OZ člen 62.
odpravnina ob upokojitvi - osnova za izračun odpravnine - mesečna plača
Materialnopravno zmotno je stališče pritožbe, da bi morala tožena stranka pri izračunu odpravnine upoštevati tudi plačo za mesec marec 2022, ker naj bi se tožnikova zadnja mesečna plača nanašala na čas od 14. 2. 2022 do 14. 3. 2022. Določba prvega odstavka 4. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti osnovo za izračun odpravnine ne veže na zadnji mesec dela javnega uslužbenca, temveč na zadnjo mesečno plačo, pri čemer te določbe ni mogoče razlagati tako, da se pojem "zadnja mesečna plača" nanaša na seštevek plače enega in drugega meseca, za kar se zavzema tožnik.
Zveza med zavarovano terjatvijo in hipoteko se vzpostavi s pravnim poslom, v katerem hipoteka nastane, tj. zastavno pogodbo. Hipoteka ima sicer pravno naravo akcesorne pravice v odnosu do zavarovane terjatve, vendar je pravna podlaga njenega nastanka zastavna pogodba. Pravna podlaga za nastanek predmetnih hipotek tako ni kreditna pogodba s spremembami, kot bi bilo mogoče razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pač pa Sporazumi o zavarovanju denarne terjatve v notarskih zapisih, ki imajo vse elemente zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižno dovolilo).
Izjave zastaviteljev, da ostajajo doslej dogovorjena zavarovanja in pogoji nespremenjeni in veljajo še naprej, imajo samo obligacijskopravni učinek in lahko ustvarijo le novo zavezo glede ustanovitve nove hipoteke za zavarovanje nove terjatve, nimajo pa same po sebi stvarnopravnih učinkov, ki lahko nastanejo le po strogih pravilih stvarnega prava, in so odločilni za utemeljenost hipotekarne tožbe.
V primeru, da so poroki, ki so obenem tudi zastavitelji, s poroštvom prevzeli večje obveznosti, kot z zastavno pravico (tudi zaradi stroge obličnosti stvarnega prava), ni dopustno na tej osnovi širiti njihove obligacijskopravne obveznosti tudi na področje hipotek brez ustrezne pravne podlage.
V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine, da ima obdolženi državljanstvo ter stalno bivališče v Moldaviji ter ob odsotnosti osebnih naveznih okoliščin obdolženega v Sloveniji, je zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti povsem na mestu.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - gradnja stavbe - zakonita gradnja - pravica graditi - lastninska pravica na stavbi - pravica do uporabe zemljišča
Bistvena predpostavka za pridobitev pravice uporabe na določenem zemljišču v družbeni lastnini je bila "gradnja stavbe v skladu z zakonom". Gradnja je bila zakonita, če je imel občan tako pravico gradnje (pravico uporabe določenega zemljišča za graditev), kot lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vendar pa je na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe odločilno vplivala predvsem pravica gradnje. Ta pravica je predstavljala specifično namensko pravico na zemljišču v družbeni lastnini, katere cilj je bil zgraditev določene stavbe.
Graditelj, ki je to pravico imel, je že na podlagi zakona, s samo gradnjo, pridobi lastninsko pravico na stavbi. S tem je pridobil tudi pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, ter upravičenje, da te pravice, skupaj s stavbo, prenese na drugega.
društvo - združevanje društev v zvezo - statut - sprejem skupščinskega sklepa - izpodbijanje sklepa - pogoji za sprejem v članstvo - pravica do glasovanja - izvedba skupščine - korespondenčna seja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da sklepa št. IO GZS 8/6 z dne 4. 12. 2020 (A13) tožeča stranka ni posebej izpodbijala niti v pritožbi, podani društvu, z dne 12. 1. 2021 (A2), niti v tem sodnem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča zato sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini za leto 2020, ne more več izpodbijati.
ZZK-1 člen 11, 11/3, 13a, 13a/5, 20a, 20a/1, 46, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 96, 96/2, 120, 120/2 125 125/4 161 161/2 161/2-1. ZNP-1 člen 42. SPZ člen 2, 256. ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3.
dovoljenost pritožbe - nedovoljenost pritožbe - stavbna pravica - izvedena pravica - vknjižba stavbne pravice - izbris stavbne pravice - postopek po uradni dolžnosti - predlagalni postopek - pravni interes za vložitev predloga - zloraba procesnih pravic - prenehanje stavbne pravice - stečajni postopek
Vpis stavbne pravice kot nepremičnine sam zase ne predstavlja vpisa (realne) nepremičnine z vidika stvarnega prava. Gre za vpis tehnične narave, na podlagi posebnega pravila prvega odstavka 20.a člena ZZK-1 o vpisovanju stavbne pravice v zemljiško knjigo. Namenjen je preglednejšemu prikazu stvarnopravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi s stavbno pravico. Zemljiškoknjižna sodnica je pravilno pojasnila, da je treba izbrisati tudi vpis stavbne pravice kot nepremičnine, ki v postopku Dn 127320/2017 ni bila izbrisana (bi pa morala biti).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 130. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja - zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela - poskus kaznivega dejanja - krivda delavca - kraj bivanja
Pravilno je materialnopravno stališče, da niso podani znaki poskusa kaznivega dejanja goljufije po prvem v povezavi s petim odstavkom 211. člena KZ-1, kar se tožnici očita v izredni odpovedi. Glede na višino zagrožene kazni in izostanek opredelitve poskusa kot kaznivega je kaznivo zgolj dokončano kaznivo dejanje goljufije, torej je znak kaznivega dejanja tudi nastanek prepovedane posledice; takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Že zaradi navedenega razloga ni zakonita odpoved po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj niso podani znaki kaznivega dejanja.
Ni mogoče šteti, da se za potrebe obračuna stroškov prevoza na delo upošteva kot naslov, s katerega delavec prispe na delo, izključno naslov njegovega zadnjega postanka pred prihodom na službeni naslov. Ob specifični okoliščini, da je tožnica imela dve bivališči oziroma doma, na naslovu stalnega in na naslovu začasnega bivališča, torej je bilo središče njenih življenjskih interesov tako na enem kot na drugem naslovu (kar je življenjsko povsem sprejemljivo, toženka pa ni niti zatrjevala ne dokazala drugače), ni mogoče slediti toženkinemu stališču, da gre pri poti tožnice v in iz Majšperka za njeno nahajanje v prostem času, torej v zvezi s tem tudi stroške osebne narave. Tožnica je nekatere dneve prihajala na delo iz Majšperka, tako da so stroški prihoda na delo z naslova v tem kraju potrebni stroški za opravljanje tožničinega dela za toženko, zato jih je ta dolžna kriti skladno s 130. členom ZDR‑1.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazno breme delodajalca - zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela - kraj dejanskega bivanja - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - procesno dokazno breme
Pravilno je materialnopravno stališče, da niso podani znaki poskusa kaznivega dejanja goljufije po prvem v povezavi s petim odstavkom 211. člena KZ-1, kar se tožnici očita v izredni odpovedi. Glede na višino zagrožene kazni in izostanek opredelitve poskusa kot kaznivega je kaznivo zgolj dokončano kaznivo dejanje goljufije, torej je znak kaznivega dejanja tudi nastanek prepovedane posledice; takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Že zaradi navedenega razloga ni zakonita odpoved po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj niso podani znaki kaznivega dejanja.
Toženka se neutemeljeno zavzema za to, da je treba kot naslov, od koder je tožnica prihajala na delo in kamor se je vračala, šteti naslov C., Celje, kamor je odšla neposredno po končani službi oziroma od koder je zjutraj na delo prišla. Ni mogoče šteti, da se za potrebe obračuna stroškov prevoza na delo upošteva kot naslov, s katerega delavec prispe na delo, izključno naslov njegovega zadnjega postanka pred prihodom na službeni naslov. Sodišče prve stopnje ni spregledalo ugotovitev detektiva, da se je tožnica po službi ustavila na naslovu zunajzakonskega partnerja C., Celje, in da se je na istem naslovu oglasila, preden je zjutraj prišla na delo, vendar to ne zadostuje za ugotovitev o njenem vsakodnevnem prihodu na delo iz Celja.
Kot je razbrati iz pritožbe, pritožnik očitno ni zadovoljen s sklenjeno sodno poravnavo, kar pa ni upoštevno. Sklenjena sodna poravnava ima moč pravnomočne sodne odločbe (res iudicata) in zavezuje stranke poravnave. Izpodbijati jo je mogoče le z izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v zakonu.
invalidnost - preostala delovna zmožnost - dokaz z izvedencem
Naloga izvedenskega organa je bila ugotavljanje tožnikove preostale delovne zmožnosti skladno z določilom 63. člena ZPIZ-2. Za izvedenca v tem smislu ni bistveno, da mora navesti konkretna dela pri konkretnem delodajalcu, ki jih lahko tožnik opravlja. Pomembno je, da izvedenec opredeli tožnikovo preostalo delovno zmožnost in s tem v povezavi ugotovi, ali glede na razbremenitve, ki jih tožnik potrebuje, še lahko v okviru svojega poklica opravlja objektivno obstoječa dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00075751
URS člen 26. OZ člen 131, 488. SPZ člen 43, 43/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4. ZKP člen 220.
odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - obstoj protipravnosti - običajna metoda dela - zaseg vozila - Zakon o kazenskem postopku (ZKP) - vrnitev zaseženega vozila - aktivna stvarna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na vozilu - izkaz lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje premične stvari - dobrovernost posestnika - komisijska pogodba - komisijska prodaja vozila - prodaja ukradenega vozila - prodajna pogodba - fiktivna pogodba - predložitev pogodbe - odgovornost za pravne napake - prikolica - zmotna uporaba materialnega prava - potrditev odločitve iz drugih razlogov
Za dopustnost zasega je bistveno izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 220. člen ZKP, ne pa vprašanje lastništva stvari, ki se zasežejo. Zasežejo se lahko komurkoli, tudi lastniku.
ZDR-1 člen 8, 8/4. SKPgd člen 52, 52-2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije (1998) člen 90, 90-2. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (1993) člen 2, 2-2.
Prvostopenjsko sodišče je pri presoji zahtevka za izplačilo stroškov prevoza uporabilo ustrezno materialnopravno podlago in svojo določitev pravilno utemeljilo na določilih pogodb o zaposlitvi, ki se glede primerov in pogojev povračila stroškov na delo in z dela sklicujeta na SKPgd in Kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo Slovenije. Kljub temu, da sta kolektivni pogodbi sicer prenehali veljati, je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da so njune določbe postale sestavni del pogodb o zaposlitvi, zato veljajo še naprej.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi 2. točke 2. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, pravilno presodilo, da sta tožnika upravičena do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine, saj možnosti uporabe javnih prevoznih sredstev nista imela. Pri tem je upoštevalo, da prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni možen ne le takrat, ko takšnega prevoznega sredstva na določeni relaciji ni, pač pa tudi takrat, ko prevoz s takšnim prevoznim sredstvom ne bi zadostil njegovemu namenu. Obrazložilo je, da bi bil zaradi razdalje od naslova bivanja do sedeža delodajalca, slabih avtobusnih in železniških povezav, izmenskega dela, ki je trajalo tudi po 12 ur in se tudi spreminjalo, neenakomerno razporejenega delovnega časa, dela ob nedeljah, praznikih in šolskih počitnicah, javni prevoz za tožnika neustrezen.
Omejitev višine prejemkov iz delovnega razmerja je možna zgolj s kolektivno pogodbo, s splošnim aktom delodajalca ali s soglasjem delavca, pri čemer lahko hierarhično nižji akt (kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca, pogodba o zaposlitvi) določi le pravice, ki so za delavca ugodnejše od pravic, ki mu gredo po hierarhično višjem aktu. Napačno je stališče toženke, da lahko delodajalec enostransko, s sklepom poslovodstva poseže v višino nadomestila za stroške prevoza na delo in z dela. Ker pravilnik toženke ni bil veljavno sprejet, toženka ni imela podlage za omejitev višine tega nadomestila.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1.
stroški priče - odsotnost z dela - nadomestilo plače - sprememba prvostopenjske odločitve
V čas odsotnosti z dela je treba všteti tudi čas prihoda na obravnavo ter povratka z nje. Na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki določa pravico zaposlenih do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, je priča upravičena do nadomestila za odsotnost z dela ne zgolj v času samega pričanja na sodišču, ampak tudi v času odsotnosti z dela zaradi poti na sodišče in nazaj na delo.
ZPP člen 154, 154/1, 155. ZUUJFO člen 168, 168/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 9.
potni stroški stranke za prihod na obravnavo - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - kilometrina - potrebni pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - nedovoljene pritožbene novote - začasno prebivališče
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane posebne okoliščine, ki upravičujejo povrnitev stroškov za prevožene kilometre. Javna prevozna sredstva od Berlina do Brežic namreč glede na vozne rede, ki so priloženi v spisu, ne vozijo ob primernih urah, poleg tega zahtevajo povezovanje različnih javnih prevoznih sredstev oziroma več prestopov. V primerjavi s potovanjem z avtomobilom se pot tudi časovno bistveno podaljša, to je za več ur (kljub upoštevanju morebitnih postankov). Ob tem tožnica utemeljeno opozarja, da bi ji moralo sodišče kilometrino obračunati v višini 10 % cene neosvinčenega bencina.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZKP člen 269, 269/1-2, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v zmoto - spravljanje notarja v zmoto - javna listina - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna kazenska sodba
Spravljanje v zmoto pristojnega organa (AJPES, notar) je v obeh dejanjih opisano in v zadostni meri konkretizirano, medtem ko nadaljnje spravljanje v zmoto pristojnega registrskega sodišča ter prepovedana posledica nista z ničemer opisana in konkretizirana.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073992
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 179, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nesreča z motorjem/motornim kolesom - prometna nesreča - poštar - jašek za meteorne vode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zastaranje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik delo opravljal z motorjem, ki je po ustaljeni sodni praksi nevarna stvar, za katere je lastnik objektivno odgovoren, razen če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati ali se mu izogniti, oziroma da je oškodovanec prispeval k nastanku škode (drugi in tretji odstavek 153. člena OZ). Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni vozil prehitro, saj je moral tik pred mestom nezgode v križišču ostro zaviti levo, da jaška, ki je bil privzdignjen, ni videl, da niti jašek niti gradbišče ni bilo označeno, da je po isti poti vozil že 30 let, da ni bil seznanjen z možnostjo odklonitve dostave pošte v primeru zapor cest, o katerih toženka svojih poštarjev ni obveščala, saj ni spremljala stanja na cestah. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da na strani tožnika niso podani razlogi, ki bi izključili objektivno odgovornost toženke.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilno sodišče je skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler le-ta ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali ugotovljen za neveljavnega.