pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je podan, če je podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina, navedena v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
plačilni nalog - odločanje prekrškovnega organa - reformatio in peius - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča
Prekrškovni organ preizkusi plačilni nalog le v primeru, ko je zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo in sicer le glede na navedbe zahteve, pri spremembi plačilnega naloga pa mora upoštevati prepoved reformatio in peius.
ZKP člen 372, 372/1-4.KZ člen 212, 212/1-1, 221, 225, 287.
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaprt prostor - prikrivanje - neupravičen vstop v informacijski sistem - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Če obsojenec (s sostorilci) vdre v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva in prenese sredstva na svoj račun ter kasneje dvigne ta sredstva, izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
Za pridobitev državljanstva po 1.odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije je pravno irelevantno, iz kakšnih razlogov prosilec ni imel v Sloveniji prijavljenega stalnega prebivališča na dan 23.12.1990.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11. URS člen 20..
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - sorazmernost ukrepa
Varnost ljudi v smislu prvega odstavka 20. člena Ustave vključuje tudi varnost pred napadi na njihovo premoženje, ne le ogrožanje življenja in telesne integritete ali zdravja ljudi.
ZKP člen 335, 372, 372/1-1, 378, 378/1.KZ člen 134, 134/1.
obvestilo o seji pritožbenega senata - zaslišanje priče - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - zmožnost za delo
Čeprav višje sodišče zagovornice kljub njeni zahtevi ni obvestilo o seji, pa ta kršitev ni mogla vplivati na zakonitost sodbe višjega sodišča, saj tudi višji tožilec na pritožbeno sejo ni pristopil in torej obsojenec in zagovornica nista bila postavljena v neenakopraven položaj.
ZPP člen 254, 339, 339/2-8, 339/2-14.ZZZDR člen 5a, 105, 129.
izvedensko mnenje - vzgoja in varstvo otroka - višina preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - varstvo koristi otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Nobenega dvoma ni bilo o tem, da sta oba starša primerna in sposobna za varstvo in vzgojo. Če bi bila zatrjevana in ugotovljena neprimernost oziroma manjša ali večja primernost enega od staršev kot pravno odločilno dejstvo, tako da bi odločitev temeljila na tem dejstvu in ne (kot je primer tu) na okoliščinah na strani otroka, bi tožnik od izvedenke upravičeno zahteval dodatno pojasnilo. V konkretnem primeru pa toženec ni imel ustreznega (upravičenega) interesa izvrševati svojo pravico do izjave na način, da je zahteval od izvedenke konkretna izvedenkina vprašanja in tožničine odgovore nanje. Prav tako toženec ni izkazal kakršnegakoli dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja. Ni splošnega pravila, da bi strankam moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh pogovorih in vpogled v vsa vprašanja in odgovore, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje. Zato ne gre za kršitev procesnega jamstva, če toženec v opisanih okoliščinah ni imel vpogleda v izvedenkina vprašanja in odgovore.
Načelo kontinuitete vzgoje in varstva, na katerega se sklicuje toženec, je pomembno pri odločanju o varstvu in vzgoji otroka, vendar ga ni mogoče razlagati tako ozko, da bi otroka brez presoje vseh okoliščin neke družinske situacije vedno zaupali tistemu od staršev, ki bo še naprej živel v okolju, kjer sta partnerja živela pred razpadom njune zunajzakonske skupnosti. Ne v zakonu ne v sodni praksi ni podlage za določanje preživnine premo sorazmerno s trajanjem stikov otroka s staršem. Tudi če otrok s staršem nima nobenih stikov (ker ti niso otroku v korist ali iz kakšnega drugega razloga), slednji ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka (glej 125. člena ZZZDR). Prav tako določeni stroški, ki jih ima tožnica, niso odvisni od časa, ki ga otrok preživi pri njej (obleka, obutev, igrače, zdravila).
ZPP (1977) člen 94, 94/2, 395, 395/2.ZZZPB člen 54, 59, 59/3. Pravilnik o štipendiranju (1993) člen 35.ZUstS člen 44, 47.
vrnitev štipendije - protiustavnost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - pravica do izjave v postopku - sprememba sodne odločbe - razveljavitev sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na trditveno gradivo, ki sta ga imeli ob odločanju pred seboj sodišči prve in druge stopnje, bi bilo treba zahtevek zavrniti. Vendar če bi to storili, ne da bi stranki (zlasti tožečo) seznanili z novim pravnim stališčem (z odklonitvijo uporabe določb pravilnika, ker da so v neskladju z ustavo in z zakonom), bi tožečo stranko lahko prikrajšali za učinkovito sodno varstvo. V tem (specifičnem) položaju zato revizijsko sodišče kljub zmotni uporabi materialnega prava (in ugotovitvi, da gre za nesklepčnost celotnega trditvenega gradiva) izpodbijane sodbe ni spremenilo (tako, da se pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne), temveč jo je razveljavilo (skupaj s sodbo prve stopnje) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem bo tožeča stranka glede na novo in v času, ko je tekel redni postopek, še nepoznano (oziroma vsaj njej brez krivde nepoznano) pravno stališče o neustavnosti in nezakonitosti določb pravilnika, ki štipendistu, ki je prekinil izobraževanje, nalagajo vrnitev prejetih štipendij, lahko navedla dejstva, ki zahtevek utemeljujejo na kaki drugi pravni podlagi (na primer na splošnih pravilih obligacijskega prava ali v razpisu republiških štipendij objavljenih pravilih itd.).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Tožnikovega subjektivnega dojemanja sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki "naj bi že večkrat kršili njegove človekove pravice in ravnali nezakonito", po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
V zavarovanje kredita je F.P. s.p. izdal menico, v kateri sam nastopa kot trasat in solidarni porok. To pa ni mogoče. Možnost takšne zaveze bi pomenila, da bi se dejansko zavezal kot porok za svojo lastno obveznost. Tako za poroštvo ne zadošča zgolj iz druge sfere istega subjekta, v konkretnem primeru iz poslovne sfere fizične osebe.
Za stečaj samostojnega podjetnika sicer veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Vendar je drugačna končna posledica, saj samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba obstaja še naprej in je torej lahko tožen. Tako ni mogoče reči, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve. Vodenje stečajnega postopka je razlog, da upnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve (kajti če teče stečajni postopek, poplačila ni mogoče uveljavljati še v drugem vzporednem postopku) in ne neprijava terjatve sama po sebi ter hkrati nemožnost poplačila v stečaju.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Vzročna zveza med škodnim dogodkom in prekomernim povečanjem telesne teže glede na ugotovljene dejanske okoliščine je podana, saj je treba ločevati vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom (prometno nesrečo) od vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom škode (zlom in povečanje telesne teže). Povzročitelj škode se ne more niti v celoti niti delno razbremeniti odgovornosti za škodo, tudi če je njen večji obseg pogojen z osebnim stanjem oškodovanca (pubertetni rastni zagon, zaradi katerega fantje dobijo neizmeren apetit). Dejstvo, da ni začel telovaditi, ko bi lahko, pa bi lahko vodilo le do morebitne deljene vzročnosti. Vendar navedeni zahtevek ni bil zavrnjen zaradi pomanjkanja vzročne zveze.
privatizacija stanovanj - upravičenci za odkup - izjava imetnika stanovanje pravice kot enostranski pravni posel - preklic privolitve imetnika stanovanjske pravice - učinkovanje preklica - darilo - dvostranski pravni posel - smiselna uporaba ZOR - neodplačno razpolaganje - nagib - kavza
Ko se je tožnica z izjavo o privolitvi odpovedala pravici do nakupa stanovanja in odstopila od prednosti, ki ji jo je dajal zakon, se je hkrati odpovedala tudi koristim, ki so izhajale iz njene pravice do ugodnega odkupa, privolila pa je, da svojo pravico in iz nje izhajajoče koristi uveljavi njen sin kot ožji družinski član. V taki situaciji smiselna uporaba 52. člena ZOR ne pride v poštev, saj je v nasprotju z značilnostmi enostranske izjave. Neodplačno (in tudi odplačno) razpolaganje pomeni premik premoženja iz sfere ene v sfero druge stranke. Pomeni torej obstoj obligacijskega razmerja med dvema strankama. Zato je neodplačnost pri enostranskem pravnem poslu že po logiki stvari same nemogoča. Pri privolitvi imetnika stanovanjske pravice po prvem odstavku 117. člena SZ pa gre za enostranski pravni posel. Z njeno podajo zato ne pride do neodplačne naklonitve (pričakovanih, a neuveljavljenih) koristi imetnika stanovanjske pravice drugemu upravičencu, saj upravičenec ob uveljavitvi zahteve za odkup udejanji koristi, ki izhajajo iz njegove lastne pravice.
ZOR člen 154, 154/2, 200, 203. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu člen 9, 10.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prispevek oškodovanca - varstvo pri delu v gozdarstvu - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Podiranje dreves je nevarna dejavnost. Varstvena pravila skušajo to nevarnost zmanjšati, a je kljub vsemu ne morejo spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Nesreča se lahko pri podiranju več ton težkih dreves zgodi tudi brez človekovega ravnanja in krivde (močan veter, sneg). Toženka, ki ima od nevarne dejavnosti korist, sicer upravičeno pričakuje, da bodo njeni delavci pri podiranju drevja ravnali v skladu s posebnimi varstvenimi ukrepi, vendar je to ne odvezuje posebne skrbnosti, ki omogoča zmanjšanje verjetnosti nastanka škodnih dogodkov. Res, da je tožnik ravnal v nasprotju z določbami 9. in 10. člena Pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15/1979 s spremembami), vendar je njegov nadrejeni kot strokovnjak bolje poznal (ali bi moral poznati) dejavnost podiranja drevja in s tem povezana tveganja nastanka škodnih dogodkov, zato bi ga moral opozoriti in mu svetovati v zvezi z načinom podiranja. Kljub temu, da se je tožnik samostojno odločil za napačno smer podiranja drevesa, je krivda tudi na strani toženke, ki mu tega ni preprečila.
izpolnitev dvostranske pogodbe - pogodba o finančnem leasingu - sklenitev prodajne pogodbe za vozilo - prometni davek - plačilo davka
Tožnik sklenitve prodajne pogodbe ni upravičen zahtevati zato, ker niti sam ni izpolnil v celoti svoje pogodbene obveznosti. Ugotovljeno je bilo namreč, da tožnik ni plačal vsega, kar se je zavezal plačati, saj je vsako od anuitet, ki so zapadle v plačilo po 1. juliju 1999, zmanjšal za prometni davek, kar znaša 32,55 DEM mesečno oziroma skupaj 743,58 DEM. Tako je ravnal zaradi prepričanja, da od spremembe davčnih predpisov 1. julija 1999 dalje (tedaj je namreč stopil v veljavo ZDDV in je prenehal veljati Zakon o prometnem davku, Ur. l. RS. št. 4/92 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPD) te obveznosti ni imel več. Na tem prepričanju, ki je materialno pravno zmotno, temelji tudi njegova revizija. Tožnik svojih pogodbenih obveznosti s tem, ko je samovoljno ves čas po 1. juliju 1999 plačeval mesečne anuitete v nižjem znesku, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno, ni v celoti izpolnil. Razlog, zaradi katerega svoje obveznosti ni v celoti izpolnil (kar je po leasing pogodbi eden od pogojev za sklenitev prodajne pogodbe), za presojo izpolnitvene dolžnosti nasprotne pogodbene stranke ni pomemben.
ZOR člen 26, 28, 63. ZTLR člen 28, 28/4, 70, 70/1, 72, 72/2, 72/3.ZPP člen 339, 339/1-14, 380, 380/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Res se dobrovernost posesti domneva, vendar pa je sklep o (ne)obstoju dobre vere materialnopravni zaključek, katerega podlaga so dejanske ugotovitve. Sama uporaba domneve dobrovernosti tudi ne sme biti preširoka. To pomeni, da je sicer ni treba preizkušati v primerih, ko so podane okoliščine, ki jo v celoti potrjujejo, vendar pa je takšen preizkus nujen v primerih, ko se pojavijo posebne okoliščine, ki ji nasprotujejo.
Zakon določa, da je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Podana morata biti torej dejanski - dejanska oblast nad stvarjo in voljni element - zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko pripada stvar. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti tudi opravičljiva. Prepričan mora biti, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno, oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti. Navedeno se nanaša tudi na pravne prednike priposestvovalca.
Na nepremičninskem področju sama posest pravnega prednika ne zadošča za dobrovernost pravnega naslednika. Tožeča stranka bi bila v konkretnem primeru (njeni pravni predniki so imeli nepremičnino v posesti brez pravnoposlovne podlage) lahko v opravičljivi zmoti samo v primeru, če bi bila nepremičnina predmet zapuščinskega postopka, saj je najmanj, kar se lahko od povprečno skrbnega pravnega naslednika pričakuje, to, da se seznani s samim obsegom zapuščine.
ZZZDR člen 78.ZPP člen 339, 339/2-14, 408, 410.URS člen 56.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - varstvo koristi otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med dokazi - preiskovalno načelo - neformalni razgovor z otrokom
Nasprotje med dokazi ne pomeni nasprotja, kot ga opredeljuje 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Če je eden od dokazov ali več dokazov v nasprotju z drugim(i), je stvar dokazne ocene sodišča, ali bo dejstvo, katerega (ne)obstoj sta stranki dokazovali s temi dokazi, štelo za dokazano ali ne. V delih, ko revizija poudarja nasprotja med podanimi izvedenskimi mnenji in sodiščema očita omenjeno procesno kršitev, torej dejansko izpodbija njuno dokazno oceno.
Preiskovalno načelo v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase in za svoje pravice in interese (408. člen ZPP), s čimer se zagotavlja tudi posebno varstvo in skrb otrok (56. člen Ustave RS). Ob dejanskih ugotovitvah, da deklici nista izjavili, pri kom od staršev želita ostati po razpadu njune življenjske skupnosti, da sta zelo navezani druga na drugo (zaradi česar njuno razdvajanje ne bi bilo v njuno korist), da pri nobenem od staršev niso materialni pogoji bistveno ugodnejši, da sta oba starša primerna za vzgojo in varstvo otrok, da se starša nista sposobna dogovoriti za skupno vzgojo in varstvo, da pa je mati v osebnostnem smislu vendarle zrelejša in samostojnejša osebnost, ki bo deklicama nudila trdnejšo oporo pri njunem razvoju in ima enako topel odnos do obeh deklic, medtem ko je oče očitno bolj naklonjen starejši hčerki, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da bodo njune koristi zagotovljene v večji meri, če bosta dodeljeni v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa bosta ohranili pogoste stike.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - nacionalizacija nepremičmin tujih državljanov - cona B STO - izpodbijanje upravne odločbe
Kljub temu da je šlo za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona in so že z uveljavitvijo 7.a člena ZNZGP nepremičnine prešle v last države, je bilo treba v vsakem posameznem primeru v posebnem - upravnem postopku ugotoviti, ali gre za premoženje, ki je po tem določilu prešlo v državno last kot splošno ljudsko premoženje, na podlagi te odločbe pa se je opravil tudi vpis v zemljiški knjigi. Tožnik zmotno meni, da lahko upravno odločbo izpodbija kot način prenosa lastninske pravice in pri tem ponuja primerjavo s pogodbo. Pogodba kot način pridobitve lastninske pravice je pravni posel obligacijskega prava; razmerje, nastalo s takšno pogodbo, tako pomeni civilnopravno razmerje, o katerem v primeru spora odloča sodišče po pravilih pravdnega postopka (1. člen ZPP). Upravna odločba pa je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe ali nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva.