Tožnik ni uspel dokazati, da je toženec hlode posekanih dreves zamenjal s hlodi slabše kvalitete in manjše količine, zato ni bil oškodovan za znesek, kolikor naj bi znašala razlika v vrednosti hlodovine. Zaključek je dejanske narave in ga pritožnik v pritožbenem postopku ne more izpodbijati.
upravljanje večstanovanjske stavbe – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad od neplačnika – pogodba o opravljanju upravniških storitev
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje plačil v rezervni sklad.
Tožnici je bila akontacija odškodnine, ki skoraj v 10-kratniku presega dolžno sodno takso (3.855,00 EUR), nakazana pred vložitvijo tožbe, zato do (delne) oprostitve ni upravičena.
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu do tega, da vloga vsebuje podpisan tožbeni zahtevek, ne opredeli. Tako pritožbeno sodišče niti ne more ugotoviti, ali je podpisa v vlogi tožeče stranke spregledalo ali pa je štelo, da to iz kakšnega razloga ne predstavlja ustrezne poprave tožbe.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 212, 236, 354, 354/2.
spor majhne vrednosti – neizvedba dokaza – nesubstanciran dokaz
Načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, odločitev o neizvedbi predlaganega dokaza pa mora biti ustrezno obrazložena.
OZ člen 619. ZZZPB člen 6. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 454, 454/1, 454/2.
podjemna pogodba - plačilo študentskega dela - posredovanje del študentom – plačilo za delo - plačilo koncesijskih dajatev – odločitev brez obravnave – bistvena kršitev določb postopka - aktivna legitimacija zahtevati plačilo – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Glede plačila opravljenega dela študenta je primarni dolžnik naročnik - delodajalec, nosilec pravice zahtevati plačilo za opravljeno delo pa primarno tisti, ki je za naročnika opravil delo, torej študent. Pri tem ni relevantno, ali je bil študent na delo napoten in ali lahko za opravljeno delo izda račun, saj podjemniku pravica zahtevati plačilo za opravljeno delo pripada že na podlagi zakona.
Dejstvo, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ji samo po sebi (še) ne daje aktivne stvarne legitimacije za izterjavo plačila za opravljeno delo svojih članov, v svojem imenu in za svoj račun.
Določba Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje o tem, kdaj se šteje posredovanje za realizirano, se že pojmovno ne more nanašati na pravico naročnika, da zavrne svojo obveznost glede plačila prispevkov, ki mu jih je agencija dolžna obračunati.
URS člen 2, 22, 23, 33. ZIZ člen 3, 4, 4/2, 29, 29/1, 47, 193. ZOR člen 399, 399/3. ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4.
zaključek izvršilnega postopka v posledici poplačila terjatve - izčrpanje pravnega interesa za izvršbo - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - razveljavitev dejanj, opravljenih po koncu postopka - nedopustnost nadaljevanja postopka po poplačilu upnika - povezanost pravnomočnih odločb v postopku - zakonske zamudne obresti od tuje valute - stečajni postopek nad dolžnikom - učinek sklepov stečajnega senata - povezanost odločitve o pravnem sredstvu z vsebino izpodbijane sodne odločbe - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi - argument koherence - ravnotežje ustavno varovanih interesov v izvršilnem postopku
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka in sovpada z izčrpanjem upnikovega pravnega interesa za izvršbo kot temeljno procesno predpostavko za vodenje postopka.
Upnikovo stališče, ki posamezna dejanja sodišča v fazi izvršbe obravnava samostojno, brez povezave s pravnomočno zaključeno dovolitveno fazo (pravnomočnim sklepom o izvršbi), je v nasprotju z zahtevo po koherenci (notranji povezanosti, soodvisnosti) kot temeljno lastnostjo pravnega sistema.
Ustavitev postopka se po naravi stvari lahko nanaša le na postopek, kot je bil v teku. Za odgovor, v kakšnem obsegu oziroma glede katerih terjatev je obravnavani postopek izvršbe sploh tekel, je edina relevantna pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
Posebna možnost poplačila upnika zunaj stečajnega postopka (v izvršilnem postopku) ni v tem, da bi upnik lahko dosegel nadaljevanje izvršilnega postopka za neko drugo oziroma drugačno terjatev (upnik je v stečajnem postopku prijavil drugačno, višjo terjatev, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.
Odločitev o pravnem sredstvu je sistemsko neločljivo povezana z vsebino sodne odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija; ugovor po izteku roka tako s pravnomočnim sklepom o izvršbi (56. člen ZIZ). Posledica zavrnitve pravnega sredstva je potrditev vsebine izpodbijane odločitve, kar pomeni, da taka odločitev izpodbijane sodne odločbe v ničemer ne spreminja ali razveljavlja.
Zavrnitev ugovora se ne more nanašati na obveznosti, ki niso vsebina sklepa o izvršbi, zato je taka odločitev le navidezna in vsebinsko prazna.
V pojasnjeni specifični procesni situaciji je moralo sodišče prve stopnje sanirati spregled zaključka postopka tako, da je ustavilo nadaljnji dejanski tek postopka po njegovem zaključku (in ustavitvi) ter v posledici razveljavilo dejanja izvršbe, ki so bila opravljena zunaj postopka, utemeljenega na pravnomočnem sklepu o izvršbi.
Golo sklicevanje na določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja izdaje sklepa o izročitvi), ne da bi upoštevali celoten sistem, njegova izhodišča in namen izvršilnega postopka, ne zadošča kot trdna podlaga za utemeljitev kupčevega upravičenega pričakovanja, ko sta bila prisilna prodaja in domik opravljena po zaključku postopka zaradi prisilnega poplačila. V 192. členu ZIZ opredeljeno pravno pravilo glede pogojev za izdajo sklepa o izročitvi je pravilno razumeti v povezavi s 3., 47. in 193. členom ZIZ, ki ga kot bistveni kontekst pogojev prisilne prodaje dopolnjujejo (argument koherence).
Praktična uskladitev interesov v obravnavani zadevi je na točki, ko se mora interes kupca še umakniti dolžnikovemu.
Pojasnjeno pa toliko bolj velja, ko je kupec (edini) upnik.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004002
ZP-1 člen 202, 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in ne procesni rok, zaradi česar sodne počitnice na tek tega roka nimajo vpliva in ne morejo biti ovira, da bi rok za vložitev predloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči ali da bi se iztekel v tem času.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazni predlog
Glede na obrazložitev sodbe, so bila opažanja policistov edina podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil prekršek po 5. odstavku 37. člena ZPrCP (peljal po nasprotnem smernem vozišču), kot tudi, da je storil prekršek po 8. odstavku 45. člena ZPrCP (brez upravičenega razloga sunkovito zavrl, zaradi česar je pričelo vozilo bočno drseti po regionalni cesti). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, ki naj bi bila sopotnik v vozilu, ko naj bi bila očitana prekrška storjena in s katero obdolženi dokazuje, da prekrškov ni storil, po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z vidika poštenega sojenja, na prej opisan način, ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, s tem pa tudi ne odgovornosti obdolženca.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
zastaranje taksne obveznosti - sodna taksa za sodbo - razveljavitev sodbe - plačilo sodne takse za sodbo v ponovljenem postopku
Taksna obveznost je predvidena za izdajo vsake prvostopenjske sodbe, le način njenega izračuna je v primeru, ko je bila za predhodno sodbo taksna obveznost že plačana, drugačen.
policija - posebni delovni pogoj - pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - efektivni delovni čas - plačilo za delo - plača - policist
Delo v času pripravljenosti za delo je posebna oblika dela in je vezana na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi svojo različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
Tožnik (policist specializiranega oddelka pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala) je med pripravljenostjo za delo opravljal delo v petek od 16.00 do 18.20 ure ter v soboto od 9.00 do 14.00 ure in od 18.30 do 22.55 ure, pri čemer je bil sicer delovni čas policistov tega oddelka razporejen na 5 dni tedensko od ponedeljka do petka in sicer od 8.00 do 16.00 ure. Ker je tožnik med pripravljenostjo za delo efektivno delal izven svojega rednega delovnega časa in v času, ki je bil zanj manj ugoden, mu na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o določenem času na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pripada izplačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času za ure, ko je delala v manj ugodnem delovnem času.
stroški izvršitelja - smrt izvršitelja - prevzemnik - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbo 44.a člena ZIZ, pravilno navedlo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je svojo voljo o tem, kdo naj bo izvršitelj, izjavil takoj po smrti določenega izvršitelja, preden je zbornica določila novega izvršitelja in še preden je ta prevzel spise.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZSVarPre člen 27, 52, 53. URS člen 2, 14, 15, 33, 50.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije - izključitveni razlog
Tožnica je lastnica nepremičnine, vendar niti v predsodnem niti v sodnem postopku ni soglašala s prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine v korist Republike Slovenije, kar predstavlja izključitveni razlog po 53. členu v zvezi z 52. in 27. členom ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, četudi bi bili izpolnjeni preostali pogoji za njegovo priznanje. ZSVarPre v 53. členu namreč določa, da se z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka osebi, ki bi do te dajatve bila sicer upravičena, v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je. Zato tožnici zaradi nesoglašanja s prepovedjo ni mogoče priznati pravice do varstvenega dodatka.
Od tretjega, ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage, lahko le dolžnik zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom.
Prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja, da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Dodatek za delo v izmeni pripada delavcu za čas, ko dejansko opravlja izmensko delo, prav tako mu za čas dejanskega dela ponoči pripada tudi dodatek za nočno delo.
prenehanje hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - ugasnitev hipoteke s potekom časa
Materialno pravno zmotno je torej stališče, da je zaradi zastaranja terjatve in zaradi neiztožljivosti le-te, terjatev, s tem pa tudi poslovno razmerje med pravdnima strankama, prenehalo. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni, le njene njene izpolnitve ni mogoče več iztožiti.
Kot pravilno je tako povzeti, da vsebino hipoteke in kakšna upravičenja ima hipotekarni upnik, določajo vsakokratna stvarnopravna pravila, ki veljajo v času nastanka hipoteke, pri čemer je bistveni del hipoteke bila tudi po določbah ZTLR poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira in ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo, sodno uveljavljanje te pravice pa po ZLTR ni bilo časovno omejeno, zato v skladu z določbo drugega odstavka 266. člena SPZ hipoteka ostane v veljavi v vsebini, kot je bila ustanovljena, vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje je tožnik pravilno razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. Istočasno mu je glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost v polnem delovnem času, v skladu z 91. členom ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu avtomehanika ali dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami.