upravljanje večstanovanjske stavbe – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad od neplačnika – pogodba o opravljanju upravniških storitev
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje plačil v rezervni sklad.
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu do tega, da vloga vsebuje podpisan tožbeni zahtevek, ne opredeli. Tako pritožbeno sodišče niti ne more ugotoviti, ali je podpisa v vlogi tožeče stranke spregledalo ali pa je štelo, da to iz kakšnega razloga ne predstavlja ustrezne poprave tožbe.
Tožnik ni uspel dokazati, da je toženec hlode posekanih dreves zamenjal s hlodi slabše kvalitete in manjše količine, zato ni bil oškodovan za znesek, kolikor naj bi znašala razlika v vrednosti hlodovine. Zaključek je dejanske narave in ga pritožnik v pritožbenem postopku ne more izpodbijati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004002
ZP-1 člen 202, 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in ne procesni rok, zaradi česar sodne počitnice na tek tega roka nimajo vpliva in ne morejo biti ovira, da bi rok za vložitev predloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči ali da bi se iztekel v tem času.
URS člen 2, 22, 23, 33. ZIZ člen 3, 4, 4/2, 29, 29/1, 47, 193. ZOR člen 399, 399/3. ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4.
zaključek izvršilnega postopka v posledici poplačila terjatve - izčrpanje pravnega interesa za izvršbo - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - razveljavitev dejanj, opravljenih po koncu postopka - nedopustnost nadaljevanja postopka po poplačilu upnika - povezanost pravnomočnih odločb v postopku - zakonske zamudne obresti od tuje valute - stečajni postopek nad dolžnikom - učinek sklepov stečajnega senata - povezanost odločitve o pravnem sredstvu z vsebino izpodbijane sodne odločbe - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi - argument koherence - ravnotežje ustavno varovanih interesov v izvršilnem postopku
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka in sovpada z izčrpanjem upnikovega pravnega interesa za izvršbo kot temeljno procesno predpostavko za vodenje postopka.
Upnikovo stališče, ki posamezna dejanja sodišča v fazi izvršbe obravnava samostojno, brez povezave s pravnomočno zaključeno dovolitveno fazo (pravnomočnim sklepom o izvršbi), je v nasprotju z zahtevo po koherenci (notranji povezanosti, soodvisnosti) kot temeljno lastnostjo pravnega sistema.
Ustavitev postopka se po naravi stvari lahko nanaša le na postopek, kot je bil v teku. Za odgovor, v kakšnem obsegu oziroma glede katerih terjatev je obravnavani postopek izvršbe sploh tekel, je edina relevantna pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
Posebna možnost poplačila upnika zunaj stečajnega postopka (v izvršilnem postopku) ni v tem, da bi upnik lahko dosegel nadaljevanje izvršilnega postopka za neko drugo oziroma drugačno terjatev (upnik je v stečajnem postopku prijavil drugačno, višjo terjatev, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.
Odločitev o pravnem sredstvu je sistemsko neločljivo povezana z vsebino sodne odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija; ugovor po izteku roka tako s pravnomočnim sklepom o izvršbi (56. člen ZIZ). Posledica zavrnitve pravnega sredstva je potrditev vsebine izpodbijane odločitve, kar pomeni, da taka odločitev izpodbijane sodne odločbe v ničemer ne spreminja ali razveljavlja.
Zavrnitev ugovora se ne more nanašati na obveznosti, ki niso vsebina sklepa o izvršbi, zato je taka odločitev le navidezna in vsebinsko prazna.
V pojasnjeni specifični procesni situaciji je moralo sodišče prve stopnje sanirati spregled zaključka postopka tako, da je ustavilo nadaljnji dejanski tek postopka po njegovem zaključku (in ustavitvi) ter v posledici razveljavilo dejanja izvršbe, ki so bila opravljena zunaj postopka, utemeljenega na pravnomočnem sklepu o izvršbi.
Golo sklicevanje na določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja izdaje sklepa o izročitvi), ne da bi upoštevali celoten sistem, njegova izhodišča in namen izvršilnega postopka, ne zadošča kot trdna podlaga za utemeljitev kupčevega upravičenega pričakovanja, ko sta bila prisilna prodaja in domik opravljena po zaključku postopka zaradi prisilnega poplačila. V 192. členu ZIZ opredeljeno pravno pravilo glede pogojev za izdajo sklepa o izročitvi je pravilno razumeti v povezavi s 3., 47. in 193. členom ZIZ, ki ga kot bistveni kontekst pogojev prisilne prodaje dopolnjujejo (argument koherence).
Praktična uskladitev interesov v obravnavani zadevi je na točki, ko se mora interes kupca še umakniti dolžnikovemu.
Pojasnjeno pa toliko bolj velja, ko je kupec (edini) upnik.
OZ člen 619. ZZZPB člen 6. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 454, 454/1, 454/2.
podjemna pogodba - plačilo študentskega dela - posredovanje del študentom – plačilo za delo - plačilo koncesijskih dajatev – odločitev brez obravnave – bistvena kršitev določb postopka - aktivna legitimacija zahtevati plačilo – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Glede plačila opravljenega dela študenta je primarni dolžnik naročnik - delodajalec, nosilec pravice zahtevati plačilo za opravljeno delo pa primarno tisti, ki je za naročnika opravil delo, torej študent. Pri tem ni relevantno, ali je bil študent na delo napoten in ali lahko za opravljeno delo izda račun, saj podjemniku pravica zahtevati plačilo za opravljeno delo pripada že na podlagi zakona.
Dejstvo, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ji samo po sebi (še) ne daje aktivne stvarne legitimacije za izterjavo plačila za opravljeno delo svojih članov, v svojem imenu in za svoj račun.
Določba Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje o tem, kdaj se šteje posredovanje za realizirano, se že pojmovno ne more nanašati na pravico naročnika, da zavrne svojo obveznost glede plačila prispevkov, ki mu jih je agencija dolžna obračunati.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 212, 236, 354, 354/2.
spor majhne vrednosti – neizvedba dokaza – nesubstanciran dokaz
Načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, odločitev o neizvedbi predlaganega dokaza pa mora biti ustrezno obrazložena.
Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 7. 2014 tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo o odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik izpodbijal v tem postopku. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2014. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa mu gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Ker pravni interes ni podan, je treba tožnikovo tožbo zavreči (274. člen ZPP).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
zastaranje taksne obveznosti - sodna taksa za sodbo - razveljavitev sodbe - plačilo sodne takse za sodbo v ponovljenem postopku
Taksna obveznost je predvidena za izdajo vsake prvostopenjske sodbe, le način njenega izračuna je v primeru, ko je bila za predhodno sodbo taksna obveznost že plačana, drugačen.
Določbo drugega odstavka 15. člena ZUPJS glede ugotavljanja dohodka je potrebno razlagati tako, da se primarno uporabljajo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi davčna uprava in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. V konkretnem primeru bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb (o otroškem dodatku in znižanju plačila vrtca) v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS za preteklo leto (to je za leto 2011). Toženec je tako v letu 2012 neupravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko materialno stanje tožnice oz. njene družine bistveno drugačno zaradi prodaje nepremičnine ter posledično dobička iz kapitala, kakor pa v letu 2011 oziroma že v letu 2010.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov – ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, ne da bi celovito presojalo rezultate toksikološke analize, tako z vidika zakonske določbe, ki sankcionira tudi prisotnost presnovkov prepovedanih drog v krvi, kot tudi v povezavi z drugimi dokazi, ki se nanašajo na obdolženčevo vožnjo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013450
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino zaradi nezgode pri delu. Kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske se je usposabljal za vožnjo tovornjakov. V pralnici vozil mu je pri sestopu s tovornjaka spodrsnilo zaradi mokrih in spolzkih stopnic. Ko se je poskušal ujeti za ročico na vratih tovornjaka, se ja ta utrgala in padel je v globino dveh metrov in se poškodoval. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni podana ne objektivna ne krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. O navedbah tožeče stranke o tem, da pranja vozil tožena stranka ni organizirala pravilno, se ni izreklo. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, na podlagi katerih listin o usposabljanju, ki jih je v spis vložila tožena stranka, je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik ustrezno usposobljen kot voznik tovornjaka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodno varstvo - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi (po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2012) je bilo zadržano do 23. 10. 2012. Tožena stranka ni preklicala sklepa o prepovedi opravljanja dela. Zato tožniku ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela od 24. 9. 2012. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo - odškodnina
Tožnik v sporu o glavni stvari vtožuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in odškodnino iz naslova nematerialne škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin, ki naj bi jih utrpel, ker se je zaradi nezalepljene kuverte z njegovimi osebnimi podatki seznanila tretja oseba. Glede na 71. člen ZDSS-1 se sodne take ne plačujejo le v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva. To ne velja za socialne spore premoženjske narave, med katere je potrebno uvrstiti odškodninsko terjatev v predmetni zadevi.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 108, 108/1, 333, 374.
zavrženje vloge - pritožba - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
Zoper pravnomočni procesni sklep pritožbenega sodišča je ponovno vložena pritožba. Pritožba kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP dovoljena le zoper prvostopenjske sodne odločbe, zato bi bila lahko z izpodbijanim sklepom kot nedopustna na temelju 343. člena ZPP, zavržena že iz tega razloga.
Ker pa je zoper pravnomočne sodne odločbe mogoče uveljavljati tudi izredna pravna sredstva, je bil tožnik s sklepom pozvan, da se izjasni, ali jo je šteti kot revizijo ter sočasno opozorjen, da je morebitno izredno pravno sredstvo v odrejenem roku potrebno vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vloga, ki je na sodišče prispela, ni bila dopolnjena v skladu z navedenim sklepom sodišča. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je zato zakonito zavržena na podlagi 1. odstavka 91. člena citiranega ZPP.
DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013542
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 26, 26/1.
sodna taksa - umik pritožbe - plačilo sodne takse
Tožnik v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga (pa tudi ne kasneje) takse za pritožbo ni plačal in tudi ni vložil vloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je zaradi neplačila sodne takse, pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).
sodna taksa - oprostitev plačila - denarna socialna pomoč
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, ko je presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks ter pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za celotno oprostitev plačila sodnih taks iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, saj tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči niti ni do nje upravičen. So pa izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse. S takojšnjim plačilom v celotnem (zaradi delno oprostitve znižanem) znesku bi bila namreč glede na premoženjski položaj tožnika občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
Od tretjega, ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage, lahko le dolžnik zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom.
Prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja, da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.