ZLNDL člen 1, 1/2. Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 16. ZZK-1 člen 45. ZOLMP člen 15, 15/3.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - tuja pravna oseba - ureditev lastninjenja s posebnim zakonom - Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Zmotne so pritožbene navedbe, da je prišlo do lastninjenja tuje (srbske) pravne osebe glede nepremičnin v Sloveniji s sprejemom ZLNDL. Drugi odstavek 1. člena ZLNDL jasno določa, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta zakon je Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Pravno podlago za odločitev glede lastninjenja spornega premoženja zato predstavljata Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanju nasledstva.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 163, 163/1, 163/4, 325, 325/1. ZIZ člen 15.
odločitev o stroških - stroški pritožbenega postopka - strošek sodne takse - dopolnilni sklep - povrnitev stroškov postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - naključje, ki se je primerilo upniku
Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je višje sodišče presojalo le zahtevek upnika glede v pritožbi priglašenih odvetniških stroškov in se zavrnitev višjega stroškovnega zahtevka v izreku sklepa nanaša le na te stroške. Prezrlo pa je, da je upnik v pritožbi zahteval tudi povrnitev plačane sodne takse in o tem delu zahtevka ni odločilo. Zato upnik utemeljeno predlaga izdajo dopolnilnega sklepa.
osebni stečaj – preizkus terjatev – dolžnik nima premoženja
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba določb ZPP – trditveno breme – dokazno breme – premoženjsko stanje – predlog za taksno oprostitev – izjava o premoženjskem stanju – nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila, nosi predlagatelj. Tožnik bi tako moral že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navesti in dokazati vsa dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069116
ZIZ člen 24, 38, 38/6, 41, 41/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. OZ člen 311, 312, 356, 356/1, 393, 393/1, 393/3, 406, 408, 408/3. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
solidarna obveznost – deljiva obveznost – pobot – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – nedovoljene pritožbene novote - zastaranje
Upnik z ničemer ni izkazal, da bi bil o notranjem razmerju z drugotoženo stranko o tem sklenjen izrecen dogovor, prav tako pa v konkretnem primeru solidarnost toženih strank kot delodajalcev v delovnem sporu ni določena z nobenim zakonom. Če torej niti v izreku sodbe denarna obveznost ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, gre za deljivo obveznost, zato je upnik (prvotožena stranka po izvršilnem naslovu) upravičen od dolžnika terjati le polovico terjatve.
OZ omogoča pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 3. odstavka 408. člena OZ, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, v predmetnem primeru ni mogoče uporabiti, saj toženi stranki v razmerju do dolžnika glede pravice do povrnitve stroškov nista solidarna upnika.
Dolžnik v pobot uveljavlja terjatev, ki naj bi izvirala iz izvršilnega naslova, torej naj ne bi bila sporna, bila naj bi vzajemna in istovrstna, dolžnik pa je glede nje v ugovoru podal tudi pobotno izjavo, vendar pa svoje zatrjevane protiterjatve z ničemer ni izkazal. Sodbe, iz katere naj bi ta terjatev izvirala, namreč dolžnik ni priložil in s tem ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu.
dokazno breme - neizvedba dokazov nasprotne stranke - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez naroka – dokazni predlog nasprotne stranke
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Toženka ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožnica, saj dokazni predlog tožnice ne vključuje tudi dokaznega predloga toženke. Toženka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama toženka navedla.
ZPP člen 133, 138, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5.
vročanje v poštni predal izvajalca poštnih storitev
ZPP dejansko ne ureja vročanja v poštni predal, ki se nahaja v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev, kar pa še ne pomeni, da vročanje v poštni predal sploh ni dovoljeno oziroma, da je takšna vročitev pravilna le, če odvetnik ali njegov zaposleni (enako velja za pravno osebo oziroma njenega pooblaščenca za sprejem pisanj) pisanje prevzame. Šteti je treba, da je odvetnik (enako pravna oseba), ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj - ne glede na to, ali gre za pisanja, ki se vročajo osebno ali ne - ne opravi po 138. (oziroma po 133.) členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. Ker, kot je že bilo navedeno, po stališču Vrhovnega sodišča RS ni razloga, da bi bila ureditev za pravne osebe, podjetnike posameznike in odvetnike, ki svoj poklic opravljajo individualno, strožja od ureditve, ki velja za fizične osebe, se morajo pisanja iz 142. člena ZPP (tudi) v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
odločanje o stroških pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - nagrada za postopek - neizpodbojna domneva
Stranka mora terjatev iz naslova pravdnih stroškov priglasiti v stečajnem postopku skupaj z glavno terjatvijo.
ZGJS člen 5, 5/2, 7, 59. ZVO-1 člen 149, 149/1. OZ člen 17. ZUstS člen 17. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 3, 3-11.
zahtevek na sklenitev pogodbe o plačilu hišnega priključka na fekalno kanalizacijo - urejanje pogodbenih odnosov z odlokom - obvezna gospodarska javna služba - neskladnost odloka z zakonom - kontrahirna dolžnost - pristojnost lokalne skupnosti - zahteva ocene ustavnosti predpisa
1) V konkretnem Odloku o določitvi enotne cene izgradnje priključka na javno fekalno kanalizacijsko omrežje je občina predpisala, da bo sama zagotovila enotno projektiranje in izgradnjo priključkov (čeprav ti niso del javne kanalizacije), strošek, vezan na financiranje izgradnje priključkov pa bo zaračunala uporabnikom, ki bodo morali v ta namen z njo skleniti pogodbo. Tak Odlok ni v skladu z zakonom, saj presega vsebino pristojnosti, ki jo ima po Zakonu o gospodarskih javnih službah in po Zakonu o varstvu okolja lokalna skupnost. V posledici tega občina tudi ne more zahtevati sklenitve pogodbe s tožencem, saj ima kontrahirna dolžnost lahko podlago le v zakonu.
2) Sodišče je povsem pravilno odklonilo uporabo Odloka, za katerega je ugotovilo, da ni skladen z zakonom, saj mora po 23. členu Zakona o ustavnem sodišču razpravljajoče sodišče prekiniti postopek in zahtevati oceno ustavnosti predpisa le v primeru, če meni, da je protiustaven zakon.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - ocena premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe
Po oceni sodišča druge stopnje ugotovljene pravno odločilne okoliščine, ki temeljijo na podatkih izjave v premoženjskem stanju in bilance stanja za leto 2013, ob kritični presoji premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožnice in pravilni uporabi 11. člena ZST-1, terjajo spremembo odločitve v smeri obročnega plačila takse za postopek na prvi stopnji, ki sicer v celoti znaša 59.325,00 EUR. Primerno je, da se tožnici naloži plačilo sodne takse v 10-ih enakih mesečnih obrokih, vsak v višini 5.932,00 EUR.
Sodišče v stečajnem postopku ne more odločati o obstoju prerekane terjatve; o tem bo odločeno v pravdnem postopku, če bo upnik v roku vložil tožbo na ugotovitev obstoja terjatve. To pomeni, da s pritožbo ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je ta terjatev prerekal.
naknadna predložitev manjkajočih listin - listina, ki je podlaga vpisu - sklep o dedovanju tujega notarja - postopek priznanja tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča za dedovanje nepremičnin v Sloveniji
Listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu, ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena ZZK-1. Sklep o dedovanju je izdal hrvaški notar, vendar ne v okviru pooblastil, ki jih ima za sestavljanje in overjanje listine, temveč po pooblastilu sodišča. Zoper sklep so dovoljena pravna sredstva (ki so se jim v konkretnem primeru dediči odpovedali). Povedano pomeni, da gre dejansko za sodno odločbo (sicer izdano v posebnem postopku, ki ga predvideva hrvaški zakon o dedovanju). Tuja sodna odločba pa ima materialnopravni učinek šele, ko je izpeljan postopek njenega priznanja. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je za dedovanje nepremičnin v RS izključno pristojno slovensko sodišče in tudi iz tega razloga predloženi sklep o dedovanju v Sloveniji ne more učinkovati.
vknjižba lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe za primer smrti - trenutek pridobitve lastninske pravice - vknjižba prenehanja pravice - vročanje zemljiškoknjižnega sklepa dediču preostalega zapustnikovega premoženja
Učinki darilne pogodbe za primer smrti so glede prehoda predmeta pogodbe enaki učinkom pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo OZ ureja v členih 557 do vključno 563. Prevedeno na konkreten primer to pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče dediču (pritožniku) ni bilo dolžno vročati zemljiškoknjižnega sklepa, s katerim je bila pri predmetni nepremičnini vpisana lastninska pravica na ime predlagatelja postopka.
postopek poprave pomotnega vpisa - odsotnost soglasja prizadetih udeležencev - začetek učinkovanja vpisov z dnem začetka postopka
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 22.6.2011 pričelo s postopkom poprave pomotnega vpisa. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZZK-1C. Ker za popravo pomote ni bilo soglasja vseh prizadetih, je moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se poprava ne opravi. Tak sklep izhaja iz narave zemljiškoknjižnega postopka. Sporna dejstva se ne morejo reševati v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč bo morala pritožnica ponovni vpis hipoteke doseči v pravdnem postopku.
Enako kot za predlog za vpis lastninske pravice na novega lastnika velja, da učinkuje od dneva vložitve predloga (pod predpostavko, da bo vpis dovoljen), tudi v predmetni zadevi velja, da učinkuje od začetka postopka in da se o vpisu odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka postopka.
ZSZ 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZureP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3.
nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zardi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedeniško mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nezmožnost uporabe nepremičnine
1. Kot je poudarilo že Vrhovno sodišče RS, je funkcija odškodnine za razlastitev v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta.
2. Zgolj očitek o domnevni pristranosti izvedenca pa ob dejstvu, da gre za dokaz, ki je podvržen dokazni presoji sodišča (kakor tudi vsi drugi dokazi), je povsem jasno, da so pritožbeni razlogi, s katerimi si nasprotni udeleženec prizadeva prikazati, da so bili v postopku podani razlogi za postavitev drugega izvedenca, neutemeljeni.
razveza zakonske zveze - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - duševna bolezen pravdne stranke
Po določbi 80. člena ZPP sta sposobnost biti stranka in procesna sposobnost procesni predpostavki, na obstoj katerih je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Od njihovega obstoja je odvisna dopustnost tožbe.
ZST-1 člen 39. ZST člen 9, 9/1, 39. OZ člen 361, 361/2.
plačilo sodne takse – zastaranje – zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok za plačilo sodne takse – absolutni zastaralni rok za plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse – zadržanje zastaranja – podaljšanje veljavnosti prejšnjih predpisov – procesne določbe – materialnopravne določbe
Prehodna določba 39. člena ZST ne podaljšuje veljavnosti prejšnjih predpisov glede poteka postopka. Takšno stališče pa ne velja glede materialnopravnih določb, med katere sodijo tudi določbe o zastaranju taksne obveznosti. Po določilu 1. odstavka 9. člena ZST zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, po določilu 2. odstavka 9. člena pa nastane zastaranje v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
Tožnik ni uspel dokazati, da je toženec hlode posekanih dreves zamenjal s hlodi slabše kvalitete in manjše količine, zato ni bil oškodovan za znesek, kolikor naj bi znašala razlika v vrednosti hlodovine. Zaključek je dejanske narave in ga pritožnik v pritožbenem postopku ne more izpodbijati.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076200
ZIZ člen 29, 29b, 29b/2, 29b/3, 29b/8. ZPP člen 105a. ZST-1 člen 6b, 34, 34b.
rok za plačilo sodne takse – plačilni nalog – napačen pravni pouk – zmoten pravni pouk – taksa plačana prek banke – plačilo sodne takse prek ponudnika plačila storitev – domneva o pravočasnem plačilu
Iz podatkov spisa in pritožbenih navedb izhaja, da sta toženca plačilni nalog prejela in bila v njem opozorjena na posledice nepravočasnega plačila sodne takse. Sodišče jima je postavilo daljši (15-dnevni) rok od zakonsko predpisanega (8-dnevnega), ker je napačno izhajalo iz 105.a člena ZPP namesto iz 29. člena ZIZ, ki se v tem postopku uporablja kot specialni predpis. Vendar napačni pravni pouk v obravnavani zadevi ne more biti v škodo toženim strankam.