Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka v izredni odpovedi v zvezi z znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve konkretizirati oziroma pravno kvalificirati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Izhodišče in okvir materialnopravne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi v okviru odpovednih razlogov in njihove obrazložitve v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Sodišče prve stopnje zato zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali iz izrečenih besed tožnice („da si direktorica gradi palačo“,...) izhajajo znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 4, 4/1, 4/1-7, 48. ZSReg člen 10, 30, 30/1. ZGD-1 člen 505, 507, 507/1.
vpis spremembe podatkov v sodni register – predpisana listina – predhodni preizkus predloga
Sodišče ni dolžno vpisati vsake predlagane spremembe že vpisanih podatkov v sodni register, mora pa opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. Predpisana listina za vpis spremembe zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo je sklep skupščine ali drugega pristojnega organa.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076214
ZPP člen 184, 184/3, 185. ZASP člen 103, 146, 147.
avtorsko nadomestilo – avtorski honorar – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del – veljavnost začasnega dovoljenja – aktivna legitimacija – dopolnjevanje tožbenih navedb – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – kršitev določb pravdnega postopka – zatrjevanje kršitve postopka
Tožničina aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko transmitiranih avdiovizualnih delih od 11.10.2010 ni več podana, saj je njeno začasno dovoljenje prenehalo veljati z izdajo dovoljenja Zavodu AIPA s 11. 10. 2010. S prenehanjem začasnega dovoljenja je odpadlo njeno upravičenje za zbiranje avtorskih nadomestil za uporabo. Ker nima več statusa kolektivne organizacije za upravljanje obravnavanih avtorskih pravic, tako ni več upravičena do plačila nadomestila, ki jih je imela pred tem urejena s toženko v dveh pogodbah.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 10. 1. 2014 spreminjala in dopolnjevala določene tožbene navedbe, zaradi česar pa tožbeni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 184. člena ZPP ni bil spremenjen.
Neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe (185. člena ZPP), bi lahko predstavljala kršitev postopka relativnega značaja, a tega tožena stranka ne zatrjuje; v pritožbi niti konkretno ne opredeli, na kakšen način bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
POGODBENO PRAVO – DRUŠTVA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076235
OZ člen 76.
prevzemnik naročila – plačilo dela in materiala – izbris društva iz registra društev – pooblastilo za zastopanje – obseg pooblastitve – novo pooblastilo – nov postopek
Pritožbeno sodišče v zvezi s ponavljajočimi se navedbami, da naj bi imelo tožnikovo pooblastilo drugi toženki splošno naravo (tj. da jo je z njim pooblastil za zastopanje v vseh postopkih), na katere je sicer odgovorilo že sodišče prve stopnje, opozarja še na določilo 3. odstavka 76. člena OZ, ki določa, da pooblaščenec za to, da se lahko spusti v spor, potrebuje posebno (novo) pooblastilo za vsak posamezen postopek. To velja ne glede na (v praksi pogost) zapis na posameznem pooblastilu, ki daje vtis generalnosti. Tako se v konkretnem primeru, kakor je pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na to, da je šlo za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ta predlog nikdar ne bi mogel obravnavati kot tožba in bi bilo za vložitev tožbe vselej potrebno novo pooblastilo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063982
SZ-1 člen 2, 7, 48, 72.
večstanovanjski kompleks – večstanovanjska stavba – upravljanje večstanovanjske stavbe – samostojni del kompleksa – skupnost lastnikov samostojnega dela – ID številka
Iz členov 2, 7, 48 in 72 SZ-1 ne izhaja prepoved, da bi samostojni del (vhod) večjega večstanovanjskega kompleksa, ki tudi sam izpolnjuje vse pogoje za status večstanovanjske stavbe, ker ima več stanovanj, od ostalih vhodov ločen samostojni vhod in od ostalih vhodov ločene in samostojne skupne dele, naprave in skupne prostore, ne smel za namen skupnega upravljanja ustanoviti samostojne skupnosti lastnikov in da bi moral proti svoji volji imeti istega upravnika kot drugi deli velikega večstanovanjskega kompleksa. Pri tem tudi ni odločilnega pomena, kako je v katastru stavb vpisana sporna večstanovanjska stavba niti, ali stoji na eni ali več parcelah.
Zgolj dejstvo, da ta del nima svoje ID številke ne more biti razlog za potrditev stališča pritožnika, da zato lastniki stanovanj v tem delu stavbe ne morejo ustanoviti skupnosti lastnikov.
nagib – pravna podlaga – pozneje odpadla pravna podlaga posla – darilna pogodba – razveza zakonske zveze
Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.
Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.
Tožnik kot prodajalec je pridobil pravico zahtevati plačilo kupnine z izročitvijo prodane nepremičnine kupcu, odložena je le izpolnitev njegove terjatve glede tistega dela kupnine, ki ga je kupec zadržal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZVKSES, in sicer dokler ni dokončno ugotovljena višina stroškov, potrebnih za odpravo napak, oziroma dokler se pogodbeni stranki ne dogovorita za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak.
služnost – pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko povsem zanesljivo prepričalo o obstoju vseh relevantnih dejstev, ki tvorijo podlago za pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem. Obenem je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni nobene tehtne okoliščine, ki bi dopuščala ukinitev ali utesnitev sporne služnosti.
URS člen 25. ZP-1 člen 90. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 103.
predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje
Ne gre namreč za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj celotna vloga vsebinsko uveljavlja, da storilcu sklep prvostopnega sodišča EPVD 56672013, z dne 20. 6. 2014, ni bil vročen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče vložiti v primeru, ko je ob sicer opravljeni vročitvi iz opravičenih vzrokov zamujen rok za opravo kakšnega dejanja v postopku (103. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0075792
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZST-1 člen 11, 12.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – predlog za obročno plačilo sodne takse – sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse
Če je sodišče ugodilo predlogu dolžnika za obročno plačilo sodne takse za postopek o ugovoru in mu dovolilo plačilo naložene sodne takse v več obrokih, nista kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 3. odstavka 29.b člena ZIZ za domnevo umika ugovora, saj so podani pogoji za odlog plačila sodnih taks, zaradi česar ni mogoče šteti, da je ugovor umaknjen. Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da plačilo sodne takse ni procesna predpostavka v primeru dopuščenega obročnega plačila sodne takse oziroma drugače, plačilo posameznega obroka sodne takse ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge.
Prvostopno sodišče je storilki v sklepu EPVD 249/2013, z dne 28. 2. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe desetih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, ki je po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) opredeljen kot hujši prekršek (prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila). Ker je storilka v času teka preizkusne dobe dne 8. 10. 2014 takšen prekršek storila, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ptuj, z dne 8. 10. 2014, je prvostopno sodišče storilki z izpodbijanim sklepom utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Čeprav pritožbeno sodišče pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru, glede na fazo v kateri je postopek, dopustitev spremembe ni smotrna, saj bi se postopek preveč zavlekel, pa opozarja predvsem na to, da takšna sprememba, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, tudi sicer ni dopustna. Vsebinsko namreč ne gre za objektivno, ampak de facto za subjektivno spremembo tožbe. Ta pa ob upoštevanju pravila iz 191. člena ZPP, ki določa, kdaj lahko več oseb skupaj toži oziroma pod kakšnimi pogoji se tožniku lahko pridruži nov tožnik, ne bi bila dopustna.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ker je izvedenec ugotovil, da so pri tožnici težave zaradi nezgode izzvenele v štirih mesecih, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ki mora biti trajno), ampak začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti po nesreči in s tem povezane duševne bolečine ustrezno ovrednotilo v okviru prisojene odškodnine za telesne bolečine in strah.
razveza zakonske zveze - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - duševna bolezen pravdne stranke
Po določbi 80. člena ZPP sta sposobnost biti stranka in procesna sposobnost procesni predpostavki, na obstoj katerih je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Od njihovega obstoja je odvisna dopustnost tožbe.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - ocena premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe
Po oceni sodišča druge stopnje ugotovljene pravno odločilne okoliščine, ki temeljijo na podatkih izjave v premoženjskem stanju in bilance stanja za leto 2013, ob kritični presoji premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožnice in pravilni uporabi 11. člena ZST-1, terjajo spremembo odločitve v smeri obročnega plačila takse za postopek na prvi stopnji, ki sicer v celoti znaša 59.325,00 EUR. Primerno je, da se tožnici naloži plačilo sodne takse v 10-ih enakih mesečnih obrokih, vsak v višini 5.932,00 EUR.
ZGJS člen 5, 5/2, 7, 59. ZVO-1 člen 149, 149/1. OZ člen 17. ZUstS člen 17. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 3, 3-11.
zahtevek na sklenitev pogodbe o plačilu hišnega priključka na fekalno kanalizacijo - urejanje pogodbenih odnosov z odlokom - obvezna gospodarska javna služba - neskladnost odloka z zakonom - kontrahirna dolžnost - pristojnost lokalne skupnosti - zahteva ocene ustavnosti predpisa
1) V konkretnem Odloku o določitvi enotne cene izgradnje priključka na javno fekalno kanalizacijsko omrežje je občina predpisala, da bo sama zagotovila enotno projektiranje in izgradnjo priključkov (čeprav ti niso del javne kanalizacije), strošek, vezan na financiranje izgradnje priključkov pa bo zaračunala uporabnikom, ki bodo morali v ta namen z njo skleniti pogodbo. Tak Odlok ni v skladu z zakonom, saj presega vsebino pristojnosti, ki jo ima po Zakonu o gospodarskih javnih službah in po Zakonu o varstvu okolja lokalna skupnost. V posledici tega občina tudi ne more zahtevati sklenitve pogodbe s tožencem, saj ima kontrahirna dolžnost lahko podlago le v zakonu.
2) Sodišče je povsem pravilno odklonilo uporabo Odloka, za katerega je ugotovilo, da ni skladen z zakonom, saj mora po 23. členu Zakona o ustavnem sodišču razpravljajoče sodišče prekiniti postopek in zahtevati oceno ustavnosti predpisa le v primeru, če meni, da je protiustaven zakon.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba določb ZPP – trditveno breme – dokazno breme – premoženjsko stanje – predlog za taksno oprostitev – izjava o premoženjskem stanju – nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila, nosi predlagatelj. Tožnik bi tako moral že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navesti in dokazati vsa dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.