POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 274, 288. OZ člen 352.
zavrženje tožbe - konkurenčna prepoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - odškodnina - odpovedni rok
Tožeča stranka je že pred smrtjo prejšnjega direktorja, najkasneje pa 31. 1. 2011, vedela za opravljanje dela in vse posle, ki sta jih toženca sklenila v okviru opravljanja samostojne dejavnosti. Navedeno pomeni, da sta tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki ju je tožeča stranka vložila dne 17. 5. 2011, vloženi po izteku trimesečnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 37. člena ZDR, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena oziroma 288. člena ZPP tožbi z opisanima zahtevkoma pravilno zavrglo.
Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na pravočasnost odškodninskih zahtevkov zoper toženca zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Podlaga za uveljavljanje teh zahtevkov je v 182. členu ZDR, vezana pa sta na subjektivni 3-letni in objektivni 5-letni zastaralni rok iz 352. člena OZ. Zato sta dne 4. 2. 2014 vloženi tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode pravočasni.
postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je zaradi poenostavitve poslovnih procesov in izboljšanja informacijske podpore sprejela spremenjeno organizacijo procesa obdelave zavarovalnih pogodb. Novi informacijski sistem je nadomestil prejšnja opravila, ki so zahtevala več ročnega dela. S takšno avtomatizacijo delovnega mesta je dosegla zaposlovanje manjšega števila izvajalcev kot doslej, s čimer je opustila delo tistih delavcev, ki so izvajali ročno in administrativno delo. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
medicinska napaka – ravnanje medicinske sestre – odvzem krvi – poškodba živčnih struktur na levi roki – protipravnost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnica sama zatrjuje, da je škoda, zaradi katere vtožuje odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine ter strah, posledica poškodbe živčnih struktur na njeni levi roki, tega pa kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ni uspela s potrebno stopnjo prepričljivosti izkazati in tega (v bistvu) tudi s pritožbo ne izpodbija. Ugotovitev navedenega s strani sodišča prve stopnje pa je dokazno podprta z izvidom in mnenjem izvedenca v tej zadevi, česar pritožba prav tako ne graja. To pa je v obravnavani zadevi odločilno.
spor majhne vrednosti – izvajalec storitve – grajanje napak – pravice potrošnika – stvarna napaka – stvarna napaka izvajalca storitve – znižanje kupnine – oblikovalna upravičenja – opcijsko upravičenje – kondikcijski zahtevek – trditvena podlaga
Ena od kupčevih pravic po ZVPot je tudi zahteva za znižanje kupnine, ki sodi med oblikovalna upravičenja. Po materialnem pravu se ločijo oblikovalna upravičenja, ki jih stranka lahko uveljavlja le s pomočjo sodišča, in tista, ki jih stranka uveljavlja z enostransko izjavo volje (opcijsko upravičenje). Iz trditvene podlage tožeče stranke smiselno izhaja, da uveljavlja vrnitev preplačila, za kar ima podlago v določbi 38. člena ZVPot. Ta daje potrošniku, ki je pravilno obvestil izvajalca o napaki, pravico zahtevati vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Iz same dikcije je moč razbrati, da ZVPot glede uveljavljanja zahtevka za znižanje kupnine daje kupcu na voljo opcijsko upravičenje. To je vrsta oblikovalnega upravičenja, ki ne terja sodne intervencije, kar je sicer značilnost ureditve po OZ, ko mora stranka poleg dajatvenega zahtevka postaviti še oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine (actio quanti minoris). Ker je tožeča stranka uresničila pravico do sorazmernega znižanja plačila – ugotovljeno je bilo, da so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon predvideva za grajanje napak – je zaradi uresničitve te pravice prenehal pravni temelj za preplačilo. Z uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja plačila je tožeča stranka pridobila kondikcijski zahtevek za vračilo razlike, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o obstoju pravne podlage.
nagib – pravna podlaga – pozneje odpadla pravna podlaga posla – darilna pogodba – razveza zakonske zveze
Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.
Tretji odstavek 142. člena ZPP za primere neuporabnega predalčnika, kot ga je v obravnavanem primeru označil vročevalec, določa, da se na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev prve pripravljalne vloge tožnice s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP tako ni bila pravilno opravljena. Domneve o pravilni vročitvi ni. Posledično je podana kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
pogodba o naročilu – trditvena in dokazna podlaga – dejansko stanje – dokazovanje
Tožnik spregleda, da bi moral dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, s potrebno stopnjo zanesljivosti (prepričljivosti) dokazati on sam, kajti temu nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo vso potrebno dokazno oporo v izvedenih dokazih, in to tako listinskih dokazih kot tudi izpovedbah prič.
Obveznost insolventnega dolžnika za plačilo stroškov se lahko nanaša le na tiste obveznosti, ki jih je insolventni dolžnik povzročil po začetku postopka zaradi insolventnosti, oziroma je znotraj teka postopka lahko vplival na nastanek takšnih obveznosti.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga
Zakonska domneva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP je izpodbojna, zato bi družba lahko uspešno izpodbijala sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije bodisi z izpodbijanjem dejstva, da v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave, torej izpodbijanjem domnevne baze, kot tudi z dokazovanjem, da tako domnevano dejstvo, da je prenehala poslovati, da nima premoženja in da je izpolnila vse svoje obveznosti, ne obstoji, torej z izpodbijanjem dejstva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je spornega dne prišel na delo pod vplivom alkohola. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Bistveno in odločujoče je, da pri izgradnji stanovanjske zgradbe, v kateri sta tu obravnavani stanovanji, niso bila zgrajena parkirišča za obiskovalce, kot jih je takrat zahteval Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, na podlagi katerega je bila izdelana projektna rešitev in projektna dokumentacija za izgradnjo te zgradbe in na tej podlagi izdano gradbeno dovoljenje.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – upravnik – položaj upravnika – zakoniti zastopnik – aktivna legitimacija upravnika – stroški obratovanja in vzdrževanja – stroški upravljanja – rezervni sklad – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – stroški opominjanja – pogodba potrošniškega prava
Ker upravnik ni zatrjeval, da ima po pogodbi materialnopravno upravičenje tožiti v svojem imenu in na svoj račun za zahtevane stroške, ni pa zatrjeval obogatitvenega zahtevka, je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Za vodenje rezervnega sklada v zakonu ni določeno, da lahko to posebej računa solastnikom, v pogodbi o upravljanju pa tudi ni imel te dogovorjene pravice.
dodatni sklep o dedovanju - dedni delež - vstopna pravica - računanje dednih deležev - polbrat - polsestra - pozneje najdeno premoženje
Računanje dednih deležev na podlagi vstopne pravice potomcev polbrata in polsestre zapustnice. Polsestra po očetu in polbrat po materi dedujeta vsak 1/4, skupaj torej drugo polovico zapuščine, ker vsak od njiju vstopi na mesto po enem od staršev zapustnice. Njuno četrtino dedujejo njuni potomci.
V situacijah, ko so dohodki staršev nizki, se jim morajo, žal, prilagoditi tudi potrebe otrok, kar gre največkrat na račun raznih priboljškov in dopustov.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063982
SZ-1 člen 2, 7, 48, 72.
večstanovanjski kompleks – večstanovanjska stavba – upravljanje večstanovanjske stavbe – samostojni del kompleksa – skupnost lastnikov samostojnega dela – ID številka
Iz členov 2, 7, 48 in 72 SZ-1 ne izhaja prepoved, da bi samostojni del (vhod) večjega večstanovanjskega kompleksa, ki tudi sam izpolnjuje vse pogoje za status večstanovanjske stavbe, ker ima več stanovanj, od ostalih vhodov ločen samostojni vhod in od ostalih vhodov ločene in samostojne skupne dele, naprave in skupne prostore, ne smel za namen skupnega upravljanja ustanoviti samostojne skupnosti lastnikov in da bi moral proti svoji volji imeti istega upravnika kot drugi deli velikega večstanovanjskega kompleksa. Pri tem tudi ni odločilnega pomena, kako je v katastru stavb vpisana sporna večstanovanjska stavba niti, ali stoji na eni ali več parcelah.
Zgolj dejstvo, da ta del nima svoje ID številke ne more biti razlog za potrditev stališča pritožnika, da zato lastniki stanovanj v tem delu stavbe ne morejo ustanoviti skupnosti lastnikov.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43, 43/2, 43/2-1. ZGD-1 člen 481, 481/1, 481/3, 482, 483, 515, 515/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 58. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 9, 11, 34, 34/1, 34/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17/2-2.
prenos poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – delitev skupnega premoženja zakoncev – spoštovanje družbene pogodbe – vpis v sodni register
Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1.
Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.
Upravitelj ne sme, zato da bi lahko obšel zakonsko določbo o prenosu dolžnikovih sredstev na Republiko Slovenijo, sam povzročiti situacije, da ob zaključku stečajnega postopka ostanejo neplačani stroški postopka v isti višini, kot je višina terjatve za vračilo preveč plačanega DDV.