Določilo 8. člena posredniške pogodbe je nesorazmerno strogo do druge stranke. Gre za vnaprej tipizirano določbo, ki jo je v pogodbo vnesla tožeča stranka, nanjo pa toženec ni mogel vplivati. Gre torej za splošni pogoj pogodbe, njegovo uporabo pa sodišče lahko zavrne skladno z 2. odstavkom 143. člena ZOR med drugim tudi, če je to nepravično oziroma pretirano strogo. Določilo 8. člena ureja pogodbeno dogovorjeno odškodnino za primer kršitve pogodbe, ta pa je po določilu 1. odstavka 266. člena ZOR lahko dogovorjena le v takšni višini, ki bi jo nasprotna stranka morala pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot nujno posledico kršitve pogodbe in torej določeni znesek odškodnine ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo (3. odstavek 265. člena ZOR). Zato je v pogodbi dogovorjena odškodnina v višini za 100 % povečane provizije, do katere bi bila stranka upravičena, če bi pogodbo v celoti izpolnila, nedvomno pretirano visoka in je uporabo takšnega določila sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Osmega člena pogodbe ni mogoče razlagati kot pogodbene kazni, saj je bila toženčeva obveznost kot naročnika iz 6. člena pogodbe plačilo posredniške provizije, torej denarna obveznost, za kršitev slednje pa pogodbena kazen ne more biti dogovorjena (3. odstavek 270. člena ZOR).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076214
ZPP člen 184, 184/3, 185. ZASP člen 103, 146, 147.
avtorsko nadomestilo – avtorski honorar – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del – veljavnost začasnega dovoljenja – aktivna legitimacija – dopolnjevanje tožbenih navedb – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – kršitev določb pravdnega postopka – zatrjevanje kršitve postopka
Tožničina aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko transmitiranih avdiovizualnih delih od 11.10.2010 ni več podana, saj je njeno začasno dovoljenje prenehalo veljati z izdajo dovoljenja Zavodu AIPA s 11. 10. 2010. S prenehanjem začasnega dovoljenja je odpadlo njeno upravičenje za zbiranje avtorskih nadomestil za uporabo. Ker nima več statusa kolektivne organizacije za upravljanje obravnavanih avtorskih pravic, tako ni več upravičena do plačila nadomestila, ki jih je imela pred tem urejena s toženko v dveh pogodbah.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 10. 1. 2014 spreminjala in dopolnjevala določene tožbene navedbe, zaradi česar pa tožbeni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 184. člena ZPP ni bil spremenjen.
Neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe (185. člena ZPP), bi lahko predstavljala kršitev postopka relativnega značaja, a tega tožena stranka ne zatrjuje; v pritožbi niti konkretno ne opredeli, na kakšen način bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
posojilna pogodba – posojilojemalec – poroštvo – pogodbena stranka – dolžnik – upnik – tretji – izpolnitev pogodbene obveznosti po tretji osebi
Na zaključek, da je bil tožnik tisti, ki je nastopal v vlogi posojilojemalca, ne more vplivati dejstvo, da je O. del (posojenega) denarja nakazal toženki in da je slednja (vsaj v začetnem obdobju) dano posojilo vračala, saj to ni nujno posledica dejstva, da je oseba, ki prejme izpolnitev ali plača dolg, pogodbena stranka in s tem upnik oziroma dolžnik. Izpolnitev dolžnika je namreč veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če to osebo določi sam upnik (v konkretnem primeru tožnik) ali jo določa pogodba med upnikom in dolžnikom ali če tako izpolnitev upnik pozneje odobri oziroma jo izkoristi (280. člen OZ). Tudi plačevanje obrokov s strani toženke samo po sebi ne spreminja vloge tožnika v poslu z O.. Obveznost namreč lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Če pa se dolžnik s takšno izpolnitvijo strinja, je upnik izpolnitev s strani tretjega celo dolžan sprejeti (271. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0083540
URS člen 26.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi neutemeljeno vodenega kazenskega postopka – neutemeljen pripor – ustavitev kazenskega postopka – odškodninska odgovornost države – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je zoper tožnika potekal predkazenski in kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ne zadostuje za sklep, da je bilo ravnanje državnih organov oziroma tistih, ki so vodili postopek, nepravilno in nezakonito ter zato nedopustno.
služnost – pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko povsem zanesljivo prepričalo o obstoju vseh relevantnih dejstev, ki tvorijo podlago za pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem. Obenem je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni nobene tehtne okoliščine, ki bi dopuščala ukinitev ali utesnitev sporne služnosti.
Tožnica je svojo pravico do razdrtja pogodbe o štipendiranju in do zahteve po vračilu revalorizirane vrednosti s strani toženca prejete štipendije jasno utemeljevala z njegovim krivdnim nedokončanjem študijskih obveznosti (v skladu s pogodbenim dogovorom). Iz 7. in 8. člena pogodbe o štipendiranju namreč jasno izhaja, da morajo biti za uveljavljanje teh pravic na štipendistovi strani podani krivdni (neopravičeni) razlogi. Na drugi strani je toženec temu obrazloženo ugovarjal s sklicevanjem na razloge na strani institucije (tuje fakultete) oziroma na uporabo tožničinih splošnih pogojev poslovanja (na podlagi katerih je bila sklenjena pogodba o štipendiranju). Do teh za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ključnih navedb obeh strank se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.
Vpis v meničnem pooblastilu je (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) jasen. Omejitev ni podana ne z vsebinskega in ne s časovnega vidika. Toženec namreč z njim meničnega jamstva ni omejil na svoje obstoječe obveznosti (oziroma jamstva za obveznosti družbe X) do tožnice, ampak ga „omogočil“ tudi za tiste (tista), ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale (obstajala). Obsega tega jamstva pa prav v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da je tožnici za izpolnitev obveznosti družbe X iz pogodb, ki so bile med slednjo in omenjeno družbo sklenjene kasneje, izdal nove (bianco) menice oziroma se zanje zavezal kot porok (da je torej dal nova jamstva/zavarovanja).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo že pravnomočno odločeno, zaradi česar odločanje o ponovnem predlogu ni dopustno, povsem drži.
Sodišča o predlogih strank za oprostitev plačila sodnih taks odločajo na podlagi trditev, ki jih te v predlogih podajo. Zato je bil dolžan toženec v svojem predlogu podati vse v tem oziru relevantne trditve (oziroma opozoriti na takšne okoliščine).
začasna nezmožnost za delo delavca – ugotovitvena odločba – nadomestilo plače – trajna nezmožnost za delo zavarovanca – priznanje statusa invalidnosti II. kategorije - pravica do poklicne rehabilitacije – dokončnost upravne odločbe – refundacija nadomestila plače
Z dnem dokončnosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije je obveznost izplačevanja nadomestila prešla na ZPIZ, delavec pa od tega dne dalje tudi ni bil (več) upravičen do nadomestila plače zaradi zadržanosti z dela, in sicer ne glede na dejstvo, da je imenovani zdravnik tožene stranke za celotno vtoževano obdobje izdajal odločbe o začasni nezmožnosti za delo. Z dokončnostjo odločbe ZPIZ-a je pridobil pravico na podlagi invalidskega zavarovanja, medtem ko je pravna podlaga za izplačevanje nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju odpadla. Z istim dnem je bil torej delodajalec razbremenjen plačila nadomestila plače.
odgovor na tožbo – identičnost vlog – pravica do sodnega varstva – različna izvoda odgovora na tožbo – zavrženje vloge – zamudna sodba
Ni dvoma, da je toženec odgovor na tožbo vložil v enem izvodu, dopolnil pa ga je tako, da je predložil le dodaten izvod prve strani. Iz odločbe prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi se sodišče posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali že ta, prva stran predstavlja odgovor na tožbo, temveč je očitno štelo, da vlogi nista identični in da je dopolnitev neustrezna, zavrženje vloge pa zakonsko predvidena posledica. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prva stran toženčevega odgovora na tožbo (ki jo je sodišče prejelo v dveh izvodih) vsebuje jasno nasprotovanje tožbenemu zahtevku, zato sodi, da se mora v taki procesni situaciji zakonska zahteva iz prvega odstavka 106. člena ZPP, ki terja, da se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, podrediti toženčevi ustavnopravni pravici do sodnega varstva in je treba šteti, da je toženec ravnal v skladu s 108. členom in vlogo pravilno dopolnil, če dopolnjeni del vloge sam po sebi predstavlja odgovor na tožbo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0075792
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZST-1 člen 11, 12.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – predlog za obročno plačilo sodne takse – sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse
Če je sodišče ugodilo predlogu dolžnika za obročno plačilo sodne takse za postopek o ugovoru in mu dovolilo plačilo naložene sodne takse v več obrokih, nista kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 3. odstavka 29.b člena ZIZ za domnevo umika ugovora, saj so podani pogoji za odlog plačila sodnih taks, zaradi česar ni mogoče šteti, da je ugovor umaknjen. Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da plačilo sodne takse ni procesna predpostavka v primeru dopuščenega obročnega plačila sodne takse oziroma drugače, plačilo posameznega obroka sodne takse ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge.
nagib – pravna podlaga – pozneje odpadla pravna podlaga posla – darilna pogodba – razveza zakonske zveze
Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.
Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
Prvostopno sodišče je storilki v sklepu EPVD 249/2013, z dne 28. 2. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe desetih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, ki je po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) opredeljen kot hujši prekršek (prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila). Ker je storilka v času teka preizkusne dobe dne 8. 10. 2014 takšen prekršek storila, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ptuj, z dne 8. 10. 2014, je prvostopno sodišče storilki z izpodbijanim sklepom utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43, 43/2, 43/2-1. ZGD-1 člen 481, 481/1, 481/3, 482, 483, 515, 515/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 58. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 9, 11, 34, 34/1, 34/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17/2-2.
prenos poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – delitev skupnega premoženja zakoncev – spoštovanje družbene pogodbe – vpis v sodni register
Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1.
Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je spornega dne v času dela v proizvodnji hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval (zlomil mu je 8. in 9. rebro). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz prvega odstavka 122. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
POGODBENO PRAVO – DRUŠTVA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076235
OZ člen 76.
prevzemnik naročila – plačilo dela in materiala – izbris društva iz registra društev – pooblastilo za zastopanje – obseg pooblastitve – novo pooblastilo – nov postopek
Pritožbeno sodišče v zvezi s ponavljajočimi se navedbami, da naj bi imelo tožnikovo pooblastilo drugi toženki splošno naravo (tj. da jo je z njim pooblastil za zastopanje v vseh postopkih), na katere je sicer odgovorilo že sodišče prve stopnje, opozarja še na določilo 3. odstavka 76. člena OZ, ki določa, da pooblaščenec za to, da se lahko spusti v spor, potrebuje posebno (novo) pooblastilo za vsak posamezen postopek. To velja ne glede na (v praksi pogost) zapis na posameznem pooblastilu, ki daje vtis generalnosti. Tako se v konkretnem primeru, kakor je pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na to, da je šlo za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ta predlog nikdar ne bi mogel obravnavati kot tožba in bi bilo za vložitev tožbe vselej potrebno novo pooblastilo.
Obveznost insolventnega dolžnika za plačilo stroškov se lahko nanaša le na tiste obveznosti, ki jih je insolventni dolžnik povzročil po začetku postopka zaradi insolventnosti, oziroma je znotraj teka postopka lahko vplival na nastanek takšnih obveznosti.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063982
SZ-1 člen 2, 7, 48, 72.
večstanovanjski kompleks – večstanovanjska stavba – upravljanje večstanovanjske stavbe – samostojni del kompleksa – skupnost lastnikov samostojnega dela – ID številka
Iz členov 2, 7, 48 in 72 SZ-1 ne izhaja prepoved, da bi samostojni del (vhod) večjega večstanovanjskega kompleksa, ki tudi sam izpolnjuje vse pogoje za status večstanovanjske stavbe, ker ima več stanovanj, od ostalih vhodov ločen samostojni vhod in od ostalih vhodov ločene in samostojne skupne dele, naprave in skupne prostore, ne smel za namen skupnega upravljanja ustanoviti samostojne skupnosti lastnikov in da bi moral proti svoji volji imeti istega upravnika kot drugi deli velikega večstanovanjskega kompleksa. Pri tem tudi ni odločilnega pomena, kako je v katastru stavb vpisana sporna večstanovanjska stavba niti, ali stoji na eni ali več parcelah.
Zgolj dejstvo, da ta del nima svoje ID številke ne more biti razlog za potrditev stališča pritožnika, da zato lastniki stanovanj v tem delu stavbe ne morejo ustanoviti skupnosti lastnikov.