POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0076185
ZZK-1 člen 8, 243, 243/1. ZPP člen 14, 108, 108/2, 161, 161/2, 181, 181/3, 359. ZOdvT člen 12, 36. OZ člen 50. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZustS člen 44.
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
krivdna odškodninska odgovornost – odgovornost upravljalca ceste – luknja v okviru vodnega zbiralnika na pločniku – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – poškodba pešca pri padcu na ulici – skrbnost
Tožnici ni mogoče očitati soodgovornosti za nastalo škodo, saj je bil pločnik v tem delu ceste sicer raven in tožnica s pazljivostjo povprečnega pešca ni mogla pričakovati luknje oziroma vdolbine v sicer ravni pohodni površini. Na urejeni ulici pešcu ni treba ves čas gledati pod noge in luknje (sodišče globino oceni na „okoli 8 cm“) tožnica ni mogla in ni bila dolžna predvideti, saj na pogled ni bistveno odstopala od sicer urejene pohodne površine ceste. Zavarovanec tožene stranke pa je dolžan vzdrževati pločnike ali vsaj odgovarja za redne preglede pločnika in s tem odgovarja za opustitev obvestila pristojnim lastnikom za popravilo luknje.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za postopek izvršbe
Med stroški, do povrnitve katerih je tožeča stranka upravičena, je nagrada za postopek. Do te nagrade je pooblaščenec upravičen že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe. Kakršnakoli aktivnost v postopku torej utemeljuje to nagrado. Ker je pooblaščenec tožbo umaknil, je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov po tar. št. 3100 ZOdvT.
Nagrade za postopek izvršbe ni potrebno odštevati od nagrade za postopek po tar. št. 3100, ker je, kljub temu, da je bil predlog za izvršbo utemeljeno vložen, odločitev o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka razveljavljena.
začetek postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik mora razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka.
Visečnost pravde (litispendenca) je procesna predpostavka na katero mora sodišče na podlagi določbo četrtega odstavka 189. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. SPZ člen 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – dopolnitev ugovora – rok za vložitev ugovora – prekluziven rok – prenehanje terjatve – izbrisna pobotnica
Rok za vložitev ugovora je strogo prekluziven. Skladno z ustaljeno sodno prakso dopolnitev ugovora, vloženih po izteku ugovornega roka, sodišče pri odločanju o ugovoru ne upošteva, saj je vsebinsko razširjanje pravnega sredstva po izteku roka za njegovo vložitev nedopustno, ker je prepozno.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja – kreditna pogodba
Toženka odgovarja za nastali dolg v posledici dejstva, da je bila njena pok. mati solidarni porok in plačnik za najeti kredit, toženka pa njena dedinja. Vse pravne posledice, ki izhajajo iz pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastanejo v času smrti zapustnika. Po tem času se ugotavlja obseg in vsebina pravice dediča, pa tudi velikost in vrednost dednega deleža. Odgovornost za zapustnikove dolgove pa je omejena. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za olajšavo pri plačilu sodne takse za revizijo - pomanjkanje denarja za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - nasprotne trditve in dokazni predlogi - izvajanje dokaznega postopka po uradni dolžnosti - posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami - dvom v resničnost navedb v izjavi - nezadostne trditve - kratkoročna sredstva - nezmožnost unovčenja - dokazovanje negativnih dejstev - izpiski iz bančnega računa
Če želi taksni zavezanec doseči delno oprostitev plačila sodne takse, odlog ali obročno plačilo, mora trditi in dokazati, da nima denarja za plačilo celotne takse, ga ne more zagotoviti ali ne takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami je v tem, da mora sodišče po uradni dolžnosti izvajati dokazni postopek, „če … dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju“; sodišče torej ni vezano na dokazne predloge taksnega zavezanca. Trditve taksnega zavezanca sodišče sicer lahko preizkuša, če so postavljene; ne sme pa raziskovati premoženjskega stanja, če poprej taksni zavezanec ni postavil zadostnih trditev.
Sodišče po uradni dolžnosti ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih taksni zavezanec sam sploh ni navedel; ugotavlja lahko le nasprotna dejstva, če dvomi v resničnost trditev taksnega zavezanca. Trditveno (in dokazno) breme ostajata povsem pri taksnem zavezancu. Kakšne trditve mora postaviti, je razvidno iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Sodišče torej ni zavezano, namesto zavezanca raziskovati njegovo premoženjsko stanje in njegove pridobitne zmožnosti, zato da bo ugotovilo, ali mu lahko podeli kakšno olajšavo pri plačilu sodne takse.
Ni sicer odločilno, vendar pa je tudi pomembno, da ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Praviloma stranka negativnih dejstev ne more dokazovati, gotovo pa jih mora vsaj zatrjevati. Včasih pa lahko stranka dokazuje tudi negativna dejstva. Tožeča stranka je tako na primer trdila, da „ne prejema nikakršnih finančnih prilivov“. Takšno negativno dejstvo bi dokazovala zlahka z izpiski iz svojega bančnega računa.
pravočasnost predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
V sodni praksi je sicer utrjeno stališče, da ob obravnavi predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tudi pogoje za odlog plačila taksne obveznosti in obročno plačilo takse. Ker pa s sklepom z dne 23. 6. 2014 zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodne takse ni bil pretresen tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za odlog plačila takse ali njeno obročno plačilo, je treba to presojo opraviti na osnovi predloga, ki ga je tožena stranka naknadno, pravočasno podala.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 EUR.
načelo kontradiktornosti – načelo enakopravnosti strank – pravočasnost trditev in dokazov – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožničina aktivnost po zaključku prvega naroka je posledica tega, da je bilo toženki omogočeno, da po zaključku prvega naroka zbira dokaze in postavlja trditve. Prvostopenjsko sodišče svoje ravnaje opredeljuje kot dobrohotno razlago pravil o trditvenem in dokaznem bremenu v korist tožene stranke. Tako postopanje sodišča je bilo pravilno, ker so predmet spora plačila iz štirih zavarovalnih pogodb, od katerih so bila plačila kar po treh pogodbah dogovorjena obročno. Sodišče prve stopnje je toženki, ki z rezultatom poizvedb pri banki ni bila zadovoljna, dalo dodatno možnost, da plačila izkaže. Zaradi načela enakopravnosti strank in kontradiktornosti postopka je tožeči stranki moralo omogočiti, da pojasni plačili, ki ju je toženka zatrdila in dokumentirala po zaključku prvega naroka.
spor majhne vrednosti – neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznih predlogov - pravica do izjave
Z neopravičenim izostankom z naroka za glavno obravnavo je tožena stranka izgubila možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor namreč pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše, čeprav ga nobena od strank ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču.
Zaradi umika tožbe je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. Med temi stroški je nedvomno tudi nagrada za postopek, saj že pregled in proučitev spisa utemeljuje navedeno nagrado.
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje - ogled v nenavzočnosti pravdne stranke - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - pritožbene novote - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je treba iskati pravo mero. Potrebno je namreč upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Bistveno je, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude, zaradi česar le-te niso vezane na določeno fazo postopka.
stroški postopka – načelo končnega uspeha – ponovljeni postopek
V obravnavani zadevi je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom v celoti pravnomočno propadla, zato do povračila stroškov pritožbe, četudi je z njo predhodno uspela, upoštevaje načelo končnega uspeha, ne more biti upravičena.
Vročitev se v skladu s 142. členom ZPP šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.