Operater se je pri odstranitvi maščobne ciste (tumorja) v bazi lobanje odločil za uporabo metode totalne resekcije, kar ne daje dovolj podlage za zaključek, da je bila že s tem storjena zdravniška napaka. Zgolj uporaba te, četudi tvegane metode, namreč sama zase ne predstavlja zdravniške napake. Ključen zaplet pri posegu je nastopil s tem, ko se je pri luščenju tumorja okrog srednje možganske arterije ta zatrgala in začela krvaveti, temu delu (tj. reševanju zatrgane žile) pa operater ni bil kos. Bistveno je namreč, kako se rešuje poškodovano žilo, da ne bi prišlo do predolgega brezkrvja možganov. Ker je bilo to v predmetni zadevi predolgo, je pri tožnici privedlo do infarkta možganskega tkiva. Vse navedno utemeljuje zaključek, da je v obravnavani zadevi operater storil zdravniško napako, za katero je podana odškodninska odgovornost (tožene stranke), ki nastopi, če medicinski delavec ne ravna, kot je treba, in je torej poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053458
ZIZ člen 55. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2. ZOR člen 381. ZPP člen 212.
preživnina - izterjava preživninske terjatve - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje med starši in otroki - zadržanje zastaranja - roditeljska pravica - dolžnost preživljanja - redno šolanje - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Glede na pritožbeno vztrajanje višje sodišče le še enkrat pojasnjuje, da je zastaranje v skladu s 381. členom ZOR, ki ga je treba v tej zadevi uporabiti, zadržano med starši in otroki le, dokler traja roditeljska pravica. Roditeljska pravica zaradi nadaljevanja šolanja po polnoletnosti otroka ni podaljšana, podaljšana je le dolžnost preživljanja.
Pojasniti je treba, da je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki napolnjujejo pravni standard rednega šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca, najprej na njegovi strani.
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da upnica študijskih obveznosti ne opravlja in da ima le formalni status študenta. Te navedbe, sicer skope, se nanašajo na vsa študijska leta, za katera se izterjuje preživnina. Res je dolžnik v ugovoru konkretnejše trditve podal le glede opravljanja študijskih obveznosti na Pedagoški fakulteti v Kopru, vendar od njega, glede na trditveno podlago predloga za izvršbo, v katerem izpolnjevanje študijskih obveznosti v prejšnjih letih ni bilo niti zatrjevano, s tem v zvezi ni mogoče zahtevati konkretnejše opredelitve.
Visečnost pravde (litispendenca) je procesna predpostavka na katero mora sodišče na podlagi določbo četrtega odstavka 189. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja – kreditna pogodba
Toženka odgovarja za nastali dolg v posledici dejstva, da je bila njena pok. mati solidarni porok in plačnik za najeti kredit, toženka pa njena dedinja. Vse pravne posledice, ki izhajajo iz pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastanejo v času smrti zapustnika. Po tem času se ugotavlja obseg in vsebina pravice dediča, pa tudi velikost in vrednost dednega deleža. Odgovornost za zapustnikove dolgove pa je omejena. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. SPZ člen 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – dopolnitev ugovora – rok za vložitev ugovora – prekluziven rok – prenehanje terjatve – izbrisna pobotnica
Rok za vložitev ugovora je strogo prekluziven. Skladno z ustaljeno sodno prakso dopolnitev ugovora, vloženih po izteku ugovornega roka, sodišče pri odločanju o ugovoru ne upošteva, saj je vsebinsko razširjanje pravnega sredstva po izteku roka za njegovo vložitev nedopustno, ker je prepozno.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za olajšavo pri plačilu sodne takse za revizijo - pomanjkanje denarja za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - nasprotne trditve in dokazni predlogi - izvajanje dokaznega postopka po uradni dolžnosti - posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami - dvom v resničnost navedb v izjavi - nezadostne trditve - kratkoročna sredstva - nezmožnost unovčenja - dokazovanje negativnih dejstev - izpiski iz bančnega računa
Če želi taksni zavezanec doseči delno oprostitev plačila sodne takse, odlog ali obročno plačilo, mora trditi in dokazati, da nima denarja za plačilo celotne takse, ga ne more zagotoviti ali ne takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami je v tem, da mora sodišče po uradni dolžnosti izvajati dokazni postopek, „če … dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju“; sodišče torej ni vezano na dokazne predloge taksnega zavezanca. Trditve taksnega zavezanca sodišče sicer lahko preizkuša, če so postavljene; ne sme pa raziskovati premoženjskega stanja, če poprej taksni zavezanec ni postavil zadostnih trditev.
Sodišče po uradni dolžnosti ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih taksni zavezanec sam sploh ni navedel; ugotavlja lahko le nasprotna dejstva, če dvomi v resničnost trditev taksnega zavezanca. Trditveno (in dokazno) breme ostajata povsem pri taksnem zavezancu. Kakšne trditve mora postaviti, je razvidno iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Sodišče torej ni zavezano, namesto zavezanca raziskovati njegovo premoženjsko stanje in njegove pridobitne zmožnosti, zato da bo ugotovilo, ali mu lahko podeli kakšno olajšavo pri plačilu sodne takse.
Ni sicer odločilno, vendar pa je tudi pomembno, da ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Praviloma stranka negativnih dejstev ne more dokazovati, gotovo pa jih mora vsaj zatrjevati. Včasih pa lahko stranka dokazuje tudi negativna dejstva. Tožeča stranka je tako na primer trdila, da „ne prejema nikakršnih finančnih prilivov“. Takšno negativno dejstvo bi dokazovala zlahka z izpiski iz svojega bančnega računa.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za postopek izvršbe
Med stroški, do povrnitve katerih je tožeča stranka upravičena, je nagrada za postopek. Do te nagrade je pooblaščenec upravičen že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe. Kakršnakoli aktivnost v postopku torej utemeljuje to nagrado. Ker je pooblaščenec tožbo umaknil, je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov po tar. št. 3100 ZOdvT.
Nagrade za postopek izvršbe ni potrebno odštevati od nagrade za postopek po tar. št. 3100, ker je, kljub temu, da je bil predlog za izvršbo utemeljeno vložen, odločitev o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka razveljavljena.
začetek postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik mora razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka.
Vročitev se v skladu s 142. členom ZPP šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 EUR.
stroški postopka – načelo končnega uspeha – ponovljeni postopek
V obravnavani zadevi je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom v celoti pravnomočno propadla, zato do povračila stroškov pritožbe, četudi je z njo predhodno uspela, upoštevaje načelo končnega uspeha, ne more biti upravičena.
spor majhne vrednosti – neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznih predlogov - pravica do izjave
Z neopravičenim izostankom z naroka za glavno obravnavo je tožena stranka izgubila možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor namreč pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše, čeprav ga nobena od strank ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču.
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje - ogled v nenavzočnosti pravdne stranke - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - pritožbene novote - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je treba iskati pravo mero. Potrebno je namreč upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Bistveno je, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude, zaradi česar le-te niso vezane na določeno fazo postopka.
Zaradi umika tožbe je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. Med temi stroški je nedvomno tudi nagrada za postopek, saj že pregled in proučitev spisa utemeljuje navedeno nagrado.
pravočasnost predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
V sodni praksi je sicer utrjeno stališče, da ob obravnavi predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tudi pogoje za odlog plačila taksne obveznosti in obročno plačilo takse. Ker pa s sklepom z dne 23. 6. 2014 zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodne takse ni bil pretresen tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za odlog plačila takse ali njeno obročno plačilo, je treba to presojo opraviti na osnovi predloga, ki ga je tožena stranka naknadno, pravočasno podala.
načelo kontradiktornosti – načelo enakopravnosti strank – pravočasnost trditev in dokazov – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožničina aktivnost po zaključku prvega naroka je posledica tega, da je bilo toženki omogočeno, da po zaključku prvega naroka zbira dokaze in postavlja trditve. Prvostopenjsko sodišče svoje ravnaje opredeljuje kot dobrohotno razlago pravil o trditvenem in dokaznem bremenu v korist tožene stranke. Tako postopanje sodišča je bilo pravilno, ker so predmet spora plačila iz štirih zavarovalnih pogodb, od katerih so bila plačila kar po treh pogodbah dogovorjena obročno. Sodišče prve stopnje je toženki, ki z rezultatom poizvedb pri banki ni bila zadovoljna, dalo dodatno možnost, da plačila izkaže. Zaradi načela enakopravnosti strank in kontradiktornosti postopka je tožeči stranki moralo omogočiti, da pojasni plačili, ki ju je toženka zatrdila in dokumentirala po zaključku prvega naroka.