OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057293
OZ člen 131, 186.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav – vzrok poplav – protipravno ravnanje – vzročna zveza - gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – trditveno breme - solidarna odgovornost udeležencev
Trditveno in dokazno breme glede protipravnega ravnanja, zaradi katerega je oškodovancu nastala škoda, je na oškodovancu. Navedb glede premajhne pretočnosti mostu, s katerimi sta tožnika utemeljevala protipravno ravnanje in posledično odškodninsko odgovornost prvega toženca, ni mogoče šteti kot del navedb glede protipravnega ravnanja druge toženke. Solidarna odgovornost udeležencev, ki se vzpostavi, če so podani pogoji iz 186. člena OZ, tožnikoma ne jemlje zgoraj navedenega trditvenega bremena. Še vedno bi morala konkretno opredeliti, katera protipravna ravnanja očitata posameznemu udeležencu.
Ker spada sporni most med cestne objekte oziroma je sestavni del ceste ter da kot tak spada v pristojnost upravljalca občinskih cest, torej občine, in ne prvega toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prvemu tožencu ni mogoče očitati protipravnih ravnanj, ki bi zadevale predmetni most.
Okoliščina, da je bila gradnja dovoljena na poplavnem območju, sama po sebi ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti tretje toženke, saj sta za gradnjo na poplavnem območju zaprosila tožnika sama, ustrezna zaščita stanovanjskih objektov pred poplavami pa je stvar tehnične izvedbe gradnje na poplavnem območju oziroma je v pristojnosti konkretnega projekta izvedbe gradnje.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. SPZ člen 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – dopolnitev ugovora – rok za vložitev ugovora – prekluziven rok – prenehanje terjatve – izbrisna pobotnica
Rok za vložitev ugovora je strogo prekluziven. Skladno z ustaljeno sodno prakso dopolnitev ugovora, vloženih po izteku ugovornega roka, sodišče pri odločanju o ugovoru ne upošteva, saj je vsebinsko razširjanje pravnega sredstva po izteku roka za njegovo vložitev nedopustno, ker je prepozno.
Visečnost pravde (litispendenca) je procesna predpostavka na katero mora sodišče na podlagi določbo četrtega odstavka 189. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
začetek postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik mora razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za postopek izvršbe
Med stroški, do povrnitve katerih je tožeča stranka upravičena, je nagrada za postopek. Do te nagrade je pooblaščenec upravičen že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe. Kakršnakoli aktivnost v postopku torej utemeljuje to nagrado. Ker je pooblaščenec tožbo umaknil, je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov po tar. št. 3100 ZOdvT.
Nagrade za postopek izvršbe ni potrebno odštevati od nagrade za postopek po tar. št. 3100, ker je, kljub temu, da je bil predlog za izvršbo utemeljeno vložen, odločitev o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka razveljavljena.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja – kreditna pogodba
Toženka odgovarja za nastali dolg v posledici dejstva, da je bila njena pok. mati solidarni porok in plačnik za najeti kredit, toženka pa njena dedinja. Vse pravne posledice, ki izhajajo iz pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastanejo v času smrti zapustnika. Po tem času se ugotavlja obseg in vsebina pravice dediča, pa tudi velikost in vrednost dednega deleža. Odgovornost za zapustnikove dolgove pa je omejena. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za olajšavo pri plačilu sodne takse za revizijo - pomanjkanje denarja za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - nasprotne trditve in dokazni predlogi - izvajanje dokaznega postopka po uradni dolžnosti - posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami - dvom v resničnost navedb v izjavi - nezadostne trditve - kratkoročna sredstva - nezmožnost unovčenja - dokazovanje negativnih dejstev - izpiski iz bančnega računa
Če želi taksni zavezanec doseči delno oprostitev plačila sodne takse, odlog ali obročno plačilo, mora trditi in dokazati, da nima denarja za plačilo celotne takse, ga ne more zagotoviti ali ne takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Posebnost postopka v zvezi s sodnimi taksami je v tem, da mora sodišče po uradni dolžnosti izvajati dokazni postopek, „če … dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju“; sodišče torej ni vezano na dokazne predloge taksnega zavezanca. Trditve taksnega zavezanca sodišče sicer lahko preizkuša, če so postavljene; ne sme pa raziskovati premoženjskega stanja, če poprej taksni zavezanec ni postavil zadostnih trditev.
Sodišče po uradni dolžnosti ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih taksni zavezanec sam sploh ni navedel; ugotavlja lahko le nasprotna dejstva, če dvomi v resničnost trditev taksnega zavezanca. Trditveno (in dokazno) breme ostajata povsem pri taksnem zavezancu. Kakšne trditve mora postaviti, je razvidno iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Sodišče torej ni zavezano, namesto zavezanca raziskovati njegovo premoženjsko stanje in njegove pridobitne zmožnosti, zato da bo ugotovilo, ali mu lahko podeli kakšno olajšavo pri plačilu sodne takse.
Ni sicer odločilno, vendar pa je tudi pomembno, da ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Praviloma stranka negativnih dejstev ne more dokazovati, gotovo pa jih mora vsaj zatrjevati. Včasih pa lahko stranka dokazuje tudi negativna dejstva. Tožeča stranka je tako na primer trdila, da „ne prejema nikakršnih finančnih prilivov“. Takšno negativno dejstvo bi dokazovala zlahka z izpiski iz svojega bančnega računa.
Vročitev se v skladu s 142. členom ZPP šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.
spor majhne vrednosti – neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznih predlogov - pravica do izjave
Z neopravičenim izostankom z naroka za glavno obravnavo je tožena stranka izgubila možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor namreč pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše, čeprav ga nobena od strank ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču.
načelo kontradiktornosti – načelo enakopravnosti strank – pravočasnost trditev in dokazov – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožničina aktivnost po zaključku prvega naroka je posledica tega, da je bilo toženki omogočeno, da po zaključku prvega naroka zbira dokaze in postavlja trditve. Prvostopenjsko sodišče svoje ravnaje opredeljuje kot dobrohotno razlago pravil o trditvenem in dokaznem bremenu v korist tožene stranke. Tako postopanje sodišča je bilo pravilno, ker so predmet spora plačila iz štirih zavarovalnih pogodb, od katerih so bila plačila kar po treh pogodbah dogovorjena obročno. Sodišče prve stopnje je toženki, ki z rezultatom poizvedb pri banki ni bila zadovoljna, dalo dodatno možnost, da plačila izkaže. Zaradi načela enakopravnosti strank in kontradiktornosti postopka je tožeči stranki moralo omogočiti, da pojasni plačili, ki ju je toženka zatrdila in dokumentirala po zaključku prvega naroka.
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje - ogled v nenavzočnosti pravdne stranke - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - pritožbene novote - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je treba iskati pravo mero. Potrebno je namreč upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Bistveno je, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude, zaradi česar le-te niso vezane na določeno fazo postopka.
stroški postopka – načelo končnega uspeha – ponovljeni postopek
V obravnavani zadevi je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom v celoti pravnomočno propadla, zato do povračila stroškov pritožbe, četudi je z njo predhodno uspela, upoštevaje načelo končnega uspeha, ne more biti upravičena.
ZPP ne loči instituta vročitve in prejema pisanja. Z vidika omenjenega zakona je ključen trenutek vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto. Pritožnica sama navaja, da (ji) je bila sodba z dne 19. 6. 2014 vročena 7. 7. 2014. Okoliščina, kdaj jo je fizično oziroma dejansko prejela, ter ugovor, da omenjenega dne vročitve ni potrdila, sta z vidika ZPP brezpredmetna. Če namreč osebna vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se ta opravi upoštevaje 142. člen ZPP. V skladu z omenjenim členom pa velja, da se, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, ko mu je bilo obvestilo o sodnem pisanju puščeno, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Vročitev se v takem primeru šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 EUR.
Zaradi umika tožbe je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. Med temi stroški je nedvomno tudi nagrada za postopek, saj že pregled in proučitev spisa utemeljuje navedeno nagrado.