ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
zaslišanje stranke – izostanek z naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave – zdravstveno stanje stranke – obravnava v odsotnosti stranke – pooblaščenci – obvezno zastopanje po odvetniku – nasprotna tožba – pogoji za vložitev nasprotne tožbe – ločeno obravnavanje nasprotne tožbe – nesklepčnost nasprotne tožbe – leasing pogodba – pozitivni pogodbeni interes
Toženčeva bolezen ni bila nenadna in nepričakovana. Iz predloženega zdravniškega izvida ni razvidno, da naj bi se toženčevo zdravstveno stanje poslabšalo tik pred narokom. Po mnenju zdravnika toženec ni sposoben za „opravljanje delovnih obremenitev“, medtem ko iz navedenega izvida ne izhaja, da ni bil sposoben sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko toženčevega opravičila ni upoštevalo. Dejstvo, da toženec nima odvetnika, ne predstavlja ovire za dokončanje pravde. ZPP namreč ne predpisuje obveznega zastopanja, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Brez pomena je tudi okoliščina, da toženec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Brez podlage je zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegova ustavno zagotovljena procesna jamstva.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0076185
ZZK-1 člen 8, 243, 243/1. ZPP člen 14, 108, 108/2, 161, 161/2, 181, 181/3, 359. ZOdvT člen 12, 36. OZ člen 50. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZustS člen 44.
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053458
ZIZ člen 55. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2. ZOR člen 381. ZPP člen 212.
preživnina - izterjava preživninske terjatve - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje med starši in otroki - zadržanje zastaranja - roditeljska pravica - dolžnost preživljanja - redno šolanje - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Glede na pritožbeno vztrajanje višje sodišče le še enkrat pojasnjuje, da je zastaranje v skladu s 381. členom ZOR, ki ga je treba v tej zadevi uporabiti, zadržano med starši in otroki le, dokler traja roditeljska pravica. Roditeljska pravica zaradi nadaljevanja šolanja po polnoletnosti otroka ni podaljšana, podaljšana je le dolžnost preživljanja.
Pojasniti je treba, da je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki napolnjujejo pravni standard rednega šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca, najprej na njegovi strani.
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da upnica študijskih obveznosti ne opravlja in da ima le formalni status študenta. Te navedbe, sicer skope, se nanašajo na vsa študijska leta, za katera se izterjuje preživnina. Res je dolžnik v ugovoru konkretnejše trditve podal le glede opravljanja študijskih obveznosti na Pedagoški fakulteti v Kopru, vendar od njega, glede na trditveno podlago predloga za izvršbo, v katerem izpolnjevanje študijskih obveznosti v prejšnjih letih ni bilo niti zatrjevano, s tem v zvezi ni mogoče zahtevati konkretnejše opredelitve.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev razloga
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. Ta v sodnem postopku ne more uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe. Iz sporne odpovedi iz poslovnega razloga izhaja le, da je zaradi preselitve trgovine na novo manjšo lokacijo prenehala oziroma se je zmanjšala potreba po delu prodajalcev. Zato dodatnih razlogov (da je poslovni razlog podan tudi zaradi zmanjšanja prometa oziroma upada dohodka na novi lokaciji in povečanih stroškov najema) sodišče ne more upoštevati.
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da bo tožnica opravljala delo v določeni poslovni enoti trgovine in po potrebi tudi zunaj poslovne enote na območju, ki ga pokriva podjetje s svojo dejavnostjo. Ob tej opredelitvi kraja tožničinega dela v pogodbi o zaposlitvi zgolj zaradi selitve trgovine na drugo lokacijo ni bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določb prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
skupno premoženje zakoncev – odgovornost zakoncev za dolgove – posojilna pogodba – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – upravljanje s skupnim premoženjem
Ne velja domneva, da so vse obveznosti, ki jih prevzame eden ali drugi zakonec v času trajanja zakonske zveze, nastale v zvezi s skupnim premoženjem oziroma za tekoče potrebe družine. ZZZDR ločuje na eni strani med obveznostmi, ki jih zakonec prevzame sam in zanje tudi odgovarja sam, in na drugi strani med obveznostmi, ki jih prevzame bodisi v dogovoru z drugim zakoncem, bodisi v zvezi s skupnim premoženjem, bodisi sam za tekoče potrebe družine, za katere odgovarjata oba. Zakon tako daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti tudi v času trajanja zakonske zveze napravi (osebne) dolgove za svoje potrebe.
Če obveznost nastane v zvezi s skupnim premoženjem, se drugi zakonec, ki se neposredno ni zavezal posojilodajalcu, plačilu dolga ne more izogniti s sklicevanjem, da za njegov nastanek ni vedel. Prav tako za zaključek, da ne gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, ne zadostuje ugotovitev, da se skupno premoženje ni povečalo. Okoliščina povečanja skupnega premoženja sama zase ni odločilna za presojo, ali je posojilo najeto v zvezi z njim ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057293
OZ člen 131, 186.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav – vzrok poplav – protipravno ravnanje – vzročna zveza - gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – trditveno breme - solidarna odgovornost udeležencev
Trditveno in dokazno breme glede protipravnega ravnanja, zaradi katerega je oškodovancu nastala škoda, je na oškodovancu. Navedb glede premajhne pretočnosti mostu, s katerimi sta tožnika utemeljevala protipravno ravnanje in posledično odškodninsko odgovornost prvega toženca, ni mogoče šteti kot del navedb glede protipravnega ravnanja druge toženke. Solidarna odgovornost udeležencev, ki se vzpostavi, če so podani pogoji iz 186. člena OZ, tožnikoma ne jemlje zgoraj navedenega trditvenega bremena. Še vedno bi morala konkretno opredeliti, katera protipravna ravnanja očitata posameznemu udeležencu.
Ker spada sporni most med cestne objekte oziroma je sestavni del ceste ter da kot tak spada v pristojnost upravljalca občinskih cest, torej občine, in ne prvega toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prvemu tožencu ni mogoče očitati protipravnih ravnanj, ki bi zadevale predmetni most.
Okoliščina, da je bila gradnja dovoljena na poplavnem območju, sama po sebi ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti tretje toženke, saj sta za gradnjo na poplavnem območju zaprosila tožnika sama, ustrezna zaščita stanovanjskih objektov pred poplavami pa je stvar tehnične izvedbe gradnje na poplavnem območju oziroma je v pristojnosti konkretnega projekta izvedbe gradnje.
obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks – znižana sodna taksa – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo – višina sodne takse – stroški pritožbenega postopka
Ker je tožeča stranka prosila za taksno oprostitev, bili pa so podani pogoji za znižanje, je v pritožbenem postopku pritožbeno sodišče znižalo takso za tožbo. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo pred vročitvijo tožbe toženi stranki, je osnova za odmero takse po 1112 tarifni številki znižana taksa in ne celotna taksa po tarifni številki 1111.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda
Ker je začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, bi moral tožnik izkazati, da je takšna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
ZPP člen 7, 7/1, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 28, 28/2.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – konkludentni sprejem ponudbe – bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe – kršitev pravice do izjave
Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti).
določitev stikov med staršem in otrokom - neizvršljivost sklepa - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sklepa
Iz ur, v katerih se bodo stiki po sklepu izvajali, je razvidno, da se bo čas začetka oz. konca izvedbe stika v določenih primerih res pokrival s predvidenimi delovnimi obveznostmi predlagateljice in ker nasprotni udeleženec ni imel pripomb na pritožbeni predlog, da naj se zaradi tega v izrek sklepa vključi tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta predlagateljičina starša, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo tako, da je v izrek vključilo tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta oz. ga po izvedenem stiku prevzameta predlagateljičina starša.
Izvedenka je v svojem predlogu res navedla, da bo postopno povečevanje obsega stikov pogojeno z otrokovim pozitivnim odzivom na stike, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki takega pogoja ni vneslo v izrek sklepa, pravilna, saj bi vnos pogoja v izrek privedel v neizvršljivost samega sklepa. V primeru, da bi se s sklepom določen način izvajanja stikov izkazal za neustreznega z vidika otrokovih odzivov oz. zdravstvenih težav, bo mogoča ponovna sprožitev postopka za spremembo stikov.