Prodajna pogodba, ki sta jo sklenila toženca je nična, ker gre za navidezno pogodbo, in ker je bila sklenjena z namenom, da tožnici onemogoči uveljavitev njene pravice v drugem postopku (tožnica v njem od toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe).
zamudna sodba - nasprotna tožba - pooblaščenec - vročanje tožbe v odgovor
Nasprotna tožba je bila skupaj s pozivom na odgovor vročena le tožencu osebno. Ker je imel toženec pooblaščenca, bi moralo sodišče prve stopnje nasprotno tožbo skupaj s pozivom na odgovor po 277. členu ZPP vročati toženčevemu pooblaščencu in ne tožencu osebno. Ker tega ni storilo, je potrebno ugotoviti, da nasprotna tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je dejanski odpovedni razlog predstavljal bolniški stalež tožnice. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe o organizaciji dela, utegne biti utemeljen pritožbeni očitek dokazanega obstoja organizacijskega razloga v smislu določbe 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati izpovedi prič ter priložene listine in ponovno presoditi, ali je tožena stranka tožnici podala utemeljeno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da ukinitev tožničinega delovnega mesta s prerazporeditvijo posameznih opravil na ostale zaposlene in delovnega mesta vodje programa ter oblikovanje enega novega delovnega mesta, s čimer se zmanjša število zaposlenih, predstavlja organizacijski razlog.
obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks – znižana sodna taksa – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo – višina sodne takse – stroški pritožbenega postopka
Ker je tožeča stranka prosila za taksno oprostitev, bili pa so podani pogoji za znižanje, je v pritožbenem postopku pritožbeno sodišče znižalo takso za tožbo. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo pred vročitvijo tožbe toženi stranki, je osnova za odmero takse po 1112 tarifni številki znižana taksa in ne celotna taksa po tarifni številki 1111.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda
Ker je začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, bi moral tožnik izkazati, da je takšna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
ZPP člen 7, 7/1, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 28, 28/2.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – konkludentni sprejem ponudbe – bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe – kršitev pravice do izjave
Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti).
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078901
OZ člen 174, 174/2, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 32, 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek - renta - vprašanje zaposlitve za nedoločen čas - pridobivanje mesečnega dohodka - popolna odškodnina - zakonske zamudne obresti - uporaba materialnega prava - nastop zamude - zamuda zavarovalnice - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - dodeljeni odvetnik - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Ključno vprašanje, od katerega je odvisna pravilnost odločitve glede odločitve o izgubljenem zaslužku in renti, je, ali bi tožnik, če ne bi bilo škodnega dogodka, ostal pri delu pri zavarovancu tožene stranke.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj nastopi zamuda, je treba pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti na podlagi zakonsko urejenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti upoštevati ZOZP.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/4, 246, 246/3. URS člen 14, 22. ZSS člen 2. ZPIZ-1 člen 429, 429/11. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/1. ZDR člen 14. ZUstS člen 1, 1/3.
diskriminacija - starostna - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - načelo enakosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - ustavna odločba - odškodnina - nematerialna škoda - diplomat
Tožnik je v tem sporu izpodbijal podpisani dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi napake volje. Dogovor, sklenjen med strankama na podlagi določil 246. člena ZUJF, ima elemente pogodbe o zaposlitvi, zato je glede varstva pravic potrebno uporabiti ZDR-1, kar pomeni, zahtevati izpodbojnost v 30 dneh (subjektivni rok), od kar je tožnik izvedel za razloge za izpodbojnost oz. od prenehanja sile. Tožnik je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe, zato je tožba v tem delu pravilno zavržena.
Glede obstoja delovnega razmerja tožnika tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal v veljavi dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, podpisan s strani pravdnih strank, iz katerega izhaja, da se javni uslužbenec in delodajalec dogovorita, da se bo delovno razmerje, ki je sklenjeno med delodajalcem in javnim uslužbencem, nadaljevalo do določenega dne in bo v skladu z določbo 246. člena ZUJF prenehalo s tem dnem. Tožnik je na ta dan izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato je tožniku z iztekom tega dne delovno razmerje zakonito prenehalo.
Operater se je pri odstranitvi maščobne ciste (tumorja) v bazi lobanje odločil za uporabo metode totalne resekcije, kar ne daje dovolj podlage za zaključek, da je bila že s tem storjena zdravniška napaka. Zgolj uporaba te, četudi tvegane metode, namreč sama zase ne predstavlja zdravniške napake. Ključen zaplet pri posegu je nastopil s tem, ko se je pri luščenju tumorja okrog srednje možganske arterije ta zatrgala in začela krvaveti, temu delu (tj. reševanju zatrgane žile) pa operater ni bil kos. Bistveno je namreč, kako se rešuje poškodovano žilo, da ne bi prišlo do predolgega brezkrvja možganov. Ker je bilo to v predmetni zadevi predolgo, je pri tožnici privedlo do infarkta možganskega tkiva. Vse navedno utemeljuje zaključek, da je v obravnavani zadevi operater storil zdravniško napako, za katero je podana odškodninska odgovornost (tožene stranke), ki nastopi, če medicinski delavec ne ravna, kot je treba, in je torej poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221k, 221k/11, 221k/11-2, 221m, 221m/5.
zavrženje predloga za izvršbo - nedovoljen predlog za izvršbo - vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - navadne poslovne terjatve - učinek potrjene prisilne poravnave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kadar potrjena prisilna poravnava na navadne poslovne terjatve ne bo vplivala, je glede izterjave teh terjatev podana izjema od splošnega pravila v prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
določitev stikov med staršem in otrokom - neizvršljivost sklepa - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sklepa
Iz ur, v katerih se bodo stiki po sklepu izvajali, je razvidno, da se bo čas začetka oz. konca izvedbe stika v določenih primerih res pokrival s predvidenimi delovnimi obveznostmi predlagateljice in ker nasprotni udeleženec ni imel pripomb na pritožbeni predlog, da naj se zaradi tega v izrek sklepa vključi tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta predlagateljičina starša, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo tako, da je v izrek vključilo tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta oz. ga po izvedenem stiku prevzameta predlagateljičina starša.
Izvedenka je v svojem predlogu res navedla, da bo postopno povečevanje obsega stikov pogojeno z otrokovim pozitivnim odzivom na stike, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki takega pogoja ni vneslo v izrek sklepa, pravilna, saj bi vnos pogoja v izrek privedel v neizvršljivost samega sklepa. V primeru, da bi se s sklepom določen način izvajanja stikov izkazal za neustreznega z vidika otrokovih odzivov oz. zdravstvenih težav, bo mogoča ponovna sprožitev postopka za spremembo stikov.