odškodninska odgovornost - padec - razporeditev opreme v prodajalnah - varno gibanje kupcev - varna prehodna pot - opustitev dolžnega ravnanja - prispevek k škodnemu dogodku - soodgovornost - pravdni standard potrebne skrbnosti
Nastanek škodnega dogodka sta pogojevali neskrbno ravnanje zavarovanca toženke pa tudi tožnice same. Oba bi lahko z ustreznim ravnanjem preprečila nastanek škode. Po mnenju pritožbenega sodišča sta zato pravdni stranki v enaki meri prispevali k škodnemu dogodku.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
Pravni in ekonomski interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
Odločilno pravno-relevantno dejstvo za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti predstavlja nastanek škodnega dogodka in ali je zatrjevana škoda njegova posledica. Ker je torej bistven vzrok padca in ne njegov način, je stališče sodišča, da tožeča stranka tožbenih trditev o nastanku škodnega dogodka ni dokazala, ker se prometna nezgoda ni zgodila na v tožbi točno določen zatrjevan način, ob hkratni ugotovitvi, da se je prometna nesreča res zgodila, materialnopravno zmotno in pomeni napačno uporabilo prvega odstavka 131. člena OZ .
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221k, 221k/11, 221k/11-2, 221m, 221m/5.
zavrženje predloga za izvršbo - nedovoljen predlog za izvršbo - vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - navadne poslovne terjatve - učinek potrjene prisilne poravnave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kadar potrjena prisilna poravnava na navadne poslovne terjatve ne bo vplivala, je glede izterjave teh terjatev podana izjema od splošnega pravila v prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP.
ZZK-1 člen 94, 94/2-1, 94/3, 248. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. ZFPPIPP 309, 309/1-2, 309/3.
vpis lastninske pravice na stanovanju, kupljenem po določbah SZ - olajšan vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog vložen po začetku stečaja - zaznamba stečaja ovira za predlagani vpis - primerna listina za vpis
Zemljiškoknjižni lastnik pred začetkom stečaja ni bil v pogodbenem odnosu s pravnim prednikom predlagateljice, zato je pritožbeno razlogovanje, da je stečajni upravitelj izstavil zemljiškoknjižno dovolilo zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, zaradi česar je potrebno uporabiti posebno pravilo iz druge alineje tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, zmotno.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
skupno premoženje zakoncev – odgovornost zakoncev za dolgove – posojilna pogodba – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – upravljanje s skupnim premoženjem
Ne velja domneva, da so vse obveznosti, ki jih prevzame eden ali drugi zakonec v času trajanja zakonske zveze, nastale v zvezi s skupnim premoženjem oziroma za tekoče potrebe družine. ZZZDR ločuje na eni strani med obveznostmi, ki jih zakonec prevzame sam in zanje tudi odgovarja sam, in na drugi strani med obveznostmi, ki jih prevzame bodisi v dogovoru z drugim zakoncem, bodisi v zvezi s skupnim premoženjem, bodisi sam za tekoče potrebe družine, za katere odgovarjata oba. Zakon tako daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti tudi v času trajanja zakonske zveze napravi (osebne) dolgove za svoje potrebe.
Če obveznost nastane v zvezi s skupnim premoženjem, se drugi zakonec, ki se neposredno ni zavezal posojilodajalcu, plačilu dolga ne more izogniti s sklicevanjem, da za njegov nastanek ni vedel. Prav tako za zaključek, da ne gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, ne zadostuje ugotovitev, da se skupno premoženje ni povečalo. Okoliščina povečanja skupnega premoženja sama zase ni odločilna za presojo, ali je posojilo najeto v zvezi z njim ali ne.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
trditvena podlaga - prekoračenje trditvene podlage – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi točno katere diagnoze je tožnik trpel telesne bolečine in nevšečnosti, tožniku ni treba povsem natanko navesti, saj tega marsikdaj niti ne more, v primeru spora pa te podrobnosti praviloma razjasni strokovni pomočnik sodišča – izvedenec ustrezne medicinske stroke.
zakupna pogodba - vsebina pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - kmetijska zemljišča in gozdovi - pridobitev lastninske pravice ex lege neodplačno - last RS - uporabnik - pravice upravljalca - nerešena vprašanja - nepravdni postopek - aneks k pogodbi - predmet pogodbe - seznam parcel - zakupnina - sprememba vsebine pogodbe - odpoved pogodbe
Ker udeleženki sami nista uspeli skleniti pogodbe glede spornih vprašanj, sta določitev vsebine njunega razmerja dosegli v nepravdnem postopku s pomočjo sodišča. To je odločilo, katera zemljišča so predmet zakupa, in kolikšna je zakupnina zanje, ter da se zakupnina za leto 2013 in naslednja leta določi z aneksom k pogodbi, v kateri stranki določita seznam parcel in zakupnino. Pri tem je določilo tudi način oblikovanja takšnega seznama parcel in zakupnin, in sicer tako, da se seznam oblikuje glede na zmanjšanje obsega v zakup danih parcel zaradi izpolnjevanja obveznosti sklada za vrnitev nepremičnin v naravi po različnih denacionalizacijskih zakonih ter zaradi spremembe rabe zemljišč v naravi.
Pri določanju vsebine aneksa se ne more upoštevati dejstva, da predlagateljica iz razlogov, ki niso na strani nasprotne udeleženke, ne uporablja določenih v zakup danih nepremičnin, če glede teh nepremičnin ni podala odpovedi zakupne pogodbe. Slednja namreč obstoji in je za stranki zavezujoča. Merila za spreminjanje njene vsebine pa so prav tako že dogovorjena med strankama s pogodbo. Predlagateljica ne more spreminjati vsebine zakupnega razmerja enostransko, tj. brez soglasja nasprotnega udeleženca.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - rok za zagovor
Tožnik po zaključku bolniškega staleža pet dni zaporedoma ni prišel na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Rok treh delovnih dni za zagovor, ki ga določa člen 83/2 ZDR, ni absolutni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker se tožnik pred podajo pisnega zagovora oziroma v tem pisnem zagovoru na prekratek rok ni skliceval niti ni predlagal preložitve zagovora, prav tako pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi krajšega roka ne bi mogel toženi stranki predočiti dejstev, ki bi lahko vplivala na obstoj zakonitega razloga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved zaradi prekratkega roka ni nezakonita.
podjemna pogodba – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – skrite napake – grajanje napak
Tudi, če bi šlo za skrite napake, ki bi se pokazale šele pozneje, se naročnik dela po dveh letih od prevzema opravljenega posla nanje ne more več sklicevati. Glede na to, da je toženec dokazano grajal opravljeno delo tožnika šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi dne 14.9.2010, kar pomeni tri leta po opravljenem delu, je zamudil vse roke, ki mu dajejo pravico, da uveljavlja napake opravljenega dela.
krivdna odškodninska odgovornost – odgovornost upravljalca ceste – luknja v okviru vodnega zbiralnika na pločniku – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – poškodba pešca pri padcu na ulici – skrbnost
Tožnici ni mogoče očitati soodgovornosti za nastalo škodo, saj je bil pločnik v tem delu ceste sicer raven in tožnica s pazljivostjo povprečnega pešca ni mogla pričakovati luknje oziroma vdolbine v sicer ravni pohodni površini. Na urejeni ulici pešcu ni treba ves čas gledati pod noge in luknje (sodišče globino oceni na „okoli 8 cm“) tožnica ni mogla in ni bila dolžna predvideti, saj na pogled ni bistveno odstopala od sicer urejene pohodne površine ceste. Zavarovanec tožene stranke pa je dolžan vzdrževati pločnike ali vsaj odgovarja za redne preglede pločnika in s tem odgovarja za opustitev obvestila pristojnim lastnikom za popravilo luknje.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076164
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – kršitev splošnih pogodbenih pogojev – res iudicata
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odvisna od presoje, ali je tožena stranka upravičeno zadržala osebno vozilo ter odstopila od pogodbe zaradi kršitve splošnih pogodbenih pogojev, pa tudi, ali pravnomočnost sklepa okrajnega sodišča, s katerim je odločeno o zahtevku tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, pomeni oviro za obravnavano tožbo, ker je tožbeni zahtevek v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.