Tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev obstoja služnosti vožnje in hoje po zatrjevani poti na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero nalaga toženi stranki, da odstrani dve cvetlični koriti, kateri je tožena stranka postavila na zatrjevani služnostni poti. Kljub temu, da ne gre za identični predlog kot je tožbeni zahtevek, je mogoče izdati do konca postopka ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Regulacijske začasne odredbe pridejo v poštev tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi oziroma pri oblikah tožb, pri katerih izvršba ne more priti v poštev.
Pravni in ekonomski interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
Aneks ni nič drugega kot (nova) pogodba, čeprav se to ime v praksi uporablja kot oznaka za pogodbo, ki je povezana z neko že obstoječo (osnovno) pogodbo. Za aneks, enako kot za vsako drugo pogodbo, veljajo splošna pravila pogodbenega prava, vsebovana v določbah OZ, kar pomeni, da je sklenjen, ko se pogodbeni stranki oziroma stranke sporazumejo o bistvenih sestavinah pogodbe in dosežejo konsenz pogodbenih volj. To pomeni, da stranke, ki sklenejo aneks, niso nujno tudi stranke osnovne pogodbe.
uvedba stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija – trajnejša nelikvidnost – domneva insolventnosti
Potrebno je ločiti med uvedbo postopka zaradi insolventnosti in začetkom postopka zaradi insolventnosti. Predhodni postopek zaradi insolventnosti se namreč začne že z vložitvijo predloga za začetek postopka, glavni postopek zaradi insolventnosti pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je iz vsebine upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka jasno razvidno, da njegov zahtevek za uvedbo stečajnega postopka v resnici predstavlja zahtevek za začetek stečajnega postopka. Sama, sicer res podana navedba, ne da naj sodišče začne, temveč uvede stečajni postopek, tega dejstva ne more spremeniti.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 191, 191/1, 315, 315/1. ZPVAS člen 8, 8/2, 9, 10.
člani agrarne skupnosti – odškodninski zahtevek po ZPVAS – vmesna sodba – pravni interes za pritožbo – sposobnost biti stranka – aktivna stvarna legitimacija – sosporniki – sprememba tožbe – konkretizacija pritožbenih navedb
Izpodbijana sodba je tako po svojem imenu kot po svoji vsebini vmesna sodba. Torej „zgolj“ in „samo“ sodba, s katero je sodišče prve stopnje (pozitivno) odločilo o podlagi tožbenega zahtevka oziroma ugotovilo, da ta (podlaga) v obsegu, kot je razviden iz izreka sodbe, obstoji. Izrek izpodbijane odločbe torej ne vsebuje nobenega zavrnilnega dela. Tožeča stran(ka) pa zoper odločbo, s katero je zgolj uspela, pravnega interesa za pritožbo ne more imeti. Tega bi lahko imela samo zoper zanjo neugodno odločitev (izrek odločbe), to je zavrnitev njenih zahtevkov, česar pa izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje. V takem primeru pravnega interesa ne more vzpostaviti niti strankino nestrinjanje s posameznimi deli obrazložitve odločbe. Za razliko od izreka odločbe njena obrazložitev namreč pravno ne veže (ne strank in ne sodišča).
Sposobnost biti stranka in aktivna stvarna legitimacija sta dve popolnoma različni kategoriji (vprašanji).
Če so podani pogoji po katerikoli od treh točk iz prvega odstavka 191. člena ZPP, lahko sosporniki vstopijo v pravdo na strani tožeče stranke, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke ali dovoljenje sodišča.
Pritožba je procesno dejanje, ki je sprožilec in hkrati predmet obravnave v samostojni fazi pravdnega postopka. Zato mora vsebovati vse konkretne navedbe o tem, kar pritožnik želi, da pritožbeno sodišče obravnava. Pavšalno sklicevanje na trditve podane v postopku na prvi stopnji zato ne pride v poštev.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057302
OZ člen 190, 564. ZTLR člen 33. ZN člen 47. ZKZ člen 18, 19.
pogodba o preužitku – obličnost pogodbe – ničnost - zaščitena kmetija - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - neupravičena obogatitev
V konkretnem primeru so bila spoštovana pravila o zaščiteni kmetiji, saj je pokojni oče s sklenitvijo prve pogodbe o preužitku vzpostavil solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist svojega sina tako, da je zaščitena kmetija še naprej izpolnjevala pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev, kar je izrecno dopuščal 18. člen ZKZ. Skladno z določilom 19. člena odobritev upravne enote za takšen posel ni potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
V predmetni zadevi je za presojo obstoja toženkine odškodninske obveznosti bistveno le mesto zdrsa oziroma okoliščina, da je tožnici spodrsnilo na pločniku (da se torej začetek padca nahaja na pločniku), in ne, kje je slednja po zdrsu (padcu) obležala (obsedela).
Zatrjevanje, da je bila vidljivost dobra, da so bile tožnici poznane vremenske razmere kot tudi stanje javne površine, oziroma sklicevanje na skrbnost „povprečnega občana“, samo po sebi nič oziroma vsaj bistveno premalo pove o tožničini domnevni (to je s strani toženke zatrjevani) nepazljivosti/neprevidnosti. Toženka namreč ne uspe (niti v pritožbi) pojasniti, kaj konkretno naj bi tožnica storila narobe (in bi konkretno morala postopati drugače) oziroma v katerem (povsem konkretnem) oziru naj bi bila nepazljiva (premalo skrbna). Podobno presplošna je tudi pritožbena navedba, da bi morala tožnica po poti hoditi na način, s katerim bi lahko preprečila škodni dogodek.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks – znižana sodna taksa – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo – višina sodne takse – stroški pritožbenega postopka
Ker je tožeča stranka prosila za taksno oprostitev, bili pa so podani pogoji za znižanje, je v pritožbenem postopku pritožbeno sodišče znižalo takso za tožbo. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo pred vročitvijo tožbe toženi stranki, je osnova za odmero takse po 1112 tarifni številki znižana taksa in ne celotna taksa po tarifni številki 1111.
ZPP člen 7, 7/1, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 28, 28/2.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – konkludentni sprejem ponudbe – bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe – kršitev pravice do izjave
Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti).
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.