CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081415
Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode člen 4, 4/2, 4/2-c, 5. OZ člen 83, 100, 100/3, 459, 459-3, 619, 626, 626/1, 627, 627/1, 627/2. ZGPro člen 5, 5-1, 5-3, 6, 6/2, 6/2-1, 7, 7/1, 8. ZGO-1 člen 2, 2-1(2), 2-1(6). ZPP člen 333, 333/1, 496, 496/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni pouk sodbe s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo – odločanje o zahtevkih, postavljenih v različnih postopkih – pritožbeni rok – podjemna pogodba – razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke – obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve – stvar brez lastnosti, ki so predpisane – gradbeni proizvod – gradbeni inženirski objekt – dajanje gradbenih proizvodov v promet – slovenski nacionalni standard – harmonizirani nacionalni standard – evropsko tehnično soglasje – nacionalne tehnične specifikacije – neharmonizirani nacionalni standard – neobvezni standard – načelo prostega pretoka blaga
Glede na 3. odstavek 100. člena OZ in 3. točko 459. člena OZ dolguje podjemnik tako opravo posla, da bo stvar imela lastnosti, ki jih le določajo javnopravne norme (predpisi).
ZDSS-1 člen 31, 31-4.ZJSRS člen 16, 19. ZPP člen 374, 374/1.
zavrženje revizije
Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC0003939
ZST-1 člen 5. Tarifa točka 10.3.
sodni polog - obveznost plačila sodne takse
Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.
70. člena ZPIZ-1 se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Glede na to, da je osebna zdravnica predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine vložila 19. 10. 2012, bi sodišče prve stopnje v skladu z 170. členom ZPIZ-1 lahko naložilo izplačevanje invalidnine za telesno okvaro šele od 1. 5. 2012.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013640
ZPP člen 1, 191, 191/1, 191/1-1, 191/1-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - sosporništvo - atrakcija pristojnosti - individualni delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjski spor
Pri tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko ne gre za spor med delavcem in delodajalcem (kar bi lahko bila pravna podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1) niti za spor med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom (kar bi lahko bila podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Tožnik je pri drugi toženi stranki utrpel poškodbo pri delu. Tja ga je napotil njegov delodajalec (prva tožena stranka), vendar zgolj zaradi te okoliščine delovno sodišče ni pristojno za odločanje o odškodninski tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko zaradi škode, ki jo je tožnik utrpel. Spor med tožnikom in drugo toženo stranko v zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi poškodbe pri delu, je premoženjski spor v smislu določbe 1. člena ZPP, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081417
OZ člen 101. ZFPPIPP člen 211, 212, 217.
ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – nastop zamude – sklep o potrditvi prisilne poravnave – učinkovanje potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Pogodbeno določilo, da je plačilo pogojeno z izdelavo končnega obračuna s strani naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Njegova neizpolnitev pa ne more pomeniti, da stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti oziroma lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S potekom razumnega časa je treba šteti, kot da čas izpolnitve ni bil določen in lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0076185
ZZK-1 člen 8, 243, 243/1. ZPP člen 14, 108, 108/2, 161, 161/2, 181, 181/3, 359. ZOdvT člen 12, 36. OZ člen 50. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZustS člen 44.
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
Tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev obstoja služnosti vožnje in hoje po zatrjevani poti na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero nalaga toženi stranki, da odstrani dve cvetlični koriti, kateri je tožena stranka postavila na zatrjevani služnostni poti. Kljub temu, da ne gre za identični predlog kot je tožbeni zahtevek, je mogoče izdati do konca postopka ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Regulacijske začasne odredbe pridejo v poštev tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi oziroma pri oblikah tožb, pri katerih izvršba ne more priti v poštev.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 191, 191/1, 315, 315/1. ZPVAS člen 8, 8/2, 9, 10.
člani agrarne skupnosti – odškodninski zahtevek po ZPVAS – vmesna sodba – pravni interes za pritožbo – sposobnost biti stranka – aktivna stvarna legitimacija – sosporniki – sprememba tožbe – konkretizacija pritožbenih navedb
Izpodbijana sodba je tako po svojem imenu kot po svoji vsebini vmesna sodba. Torej „zgolj“ in „samo“ sodba, s katero je sodišče prve stopnje (pozitivno) odločilo o podlagi tožbenega zahtevka oziroma ugotovilo, da ta (podlaga) v obsegu, kot je razviden iz izreka sodbe, obstoji. Izrek izpodbijane odločbe torej ne vsebuje nobenega zavrnilnega dela. Tožeča stran(ka) pa zoper odločbo, s katero je zgolj uspela, pravnega interesa za pritožbo ne more imeti. Tega bi lahko imela samo zoper zanjo neugodno odločitev (izrek odločbe), to je zavrnitev njenih zahtevkov, česar pa izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje. V takem primeru pravnega interesa ne more vzpostaviti niti strankino nestrinjanje s posameznimi deli obrazložitve odločbe. Za razliko od izreka odločbe njena obrazložitev namreč pravno ne veže (ne strank in ne sodišča).
Sposobnost biti stranka in aktivna stvarna legitimacija sta dve popolnoma različni kategoriji (vprašanji).
Če so podani pogoji po katerikoli od treh točk iz prvega odstavka 191. člena ZPP, lahko sosporniki vstopijo v pravdo na strani tožeče stranke, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke ali dovoljenje sodišča.
Pritožba je procesno dejanje, ki je sprožilec in hkrati predmet obravnave v samostojni fazi pravdnega postopka. Zato mora vsebovati vse konkretne navedbe o tem, kar pritožnik želi, da pritožbeno sodišče obravnava. Pavšalno sklicevanje na trditve podane v postopku na prvi stopnji zato ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057293
OZ člen 131, 186.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav – vzrok poplav – protipravno ravnanje – vzročna zveza - gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – trditveno breme - solidarna odgovornost udeležencev
Trditveno in dokazno breme glede protipravnega ravnanja, zaradi katerega je oškodovancu nastala škoda, je na oškodovancu. Navedb glede premajhne pretočnosti mostu, s katerimi sta tožnika utemeljevala protipravno ravnanje in posledično odškodninsko odgovornost prvega toženca, ni mogoče šteti kot del navedb glede protipravnega ravnanja druge toženke. Solidarna odgovornost udeležencev, ki se vzpostavi, če so podani pogoji iz 186. člena OZ, tožnikoma ne jemlje zgoraj navedenega trditvenega bremena. Še vedno bi morala konkretno opredeliti, katera protipravna ravnanja očitata posameznemu udeležencu.
Ker spada sporni most med cestne objekte oziroma je sestavni del ceste ter da kot tak spada v pristojnost upravljalca občinskih cest, torej občine, in ne prvega toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prvemu tožencu ni mogoče očitati protipravnih ravnanj, ki bi zadevale predmetni most.
Okoliščina, da je bila gradnja dovoljena na poplavnem območju, sama po sebi ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti tretje toženke, saj sta za gradnjo na poplavnem območju zaprosila tožnika sama, ustrezna zaščita stanovanjskih objektov pred poplavami pa je stvar tehnične izvedbe gradnje na poplavnem območju oziroma je v pristojnosti konkretnega projekta izvedbe gradnje.
odškodninska odgovornost - padec - razporeditev opreme v prodajalnah - varno gibanje kupcev - varna prehodna pot - opustitev dolžnega ravnanja - prispevek k škodnemu dogodku - soodgovornost - pravdni standard potrebne skrbnosti
Nastanek škodnega dogodka sta pogojevali neskrbno ravnanje zavarovanca toženke pa tudi tožnice same. Oba bi lahko z ustreznim ravnanjem preprečila nastanek škode. Po mnenju pritožbenega sodišča sta zato pravdni stranki v enaki meri prispevali k škodnemu dogodku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
plačilo za delo - plača - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Pri tožeči stranki je pri obračunu toženčevega spornega dodatka k plači šlo za očitno računalniško pomoto, zaradi česar tožeči stranki ni mogoče očitati, da je takrat tožencu izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna. Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma. Zato tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanega zneska plače.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.