ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3, 34, 34/5.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum sporazum z Bosno
Tožnik je v obeh državah (v RS in BIH) dopolnil skupno 36 let, 7 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine. Skladno s to določbo je lahko zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe ali pa pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Terjatev, ki jo tožnica v tem individualnem delovnem sporu poskuša zavarovati z predlagano začasno odredbo (odpoved pogodbe o zaposlitvi), spada med nedenarne terjatve. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje navedbe dejstev o verjetnem obstoju terjatev in dokazov, ki bi trditve tožnice potrjevali. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 130. ZPrCP člen 105, 105/1, 105/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poklicni voznik - alkoholiziranost na delovnem mestu - prometna nesreča - zagovor
Tožnik je kot poklicni voznik tovornjaka na vožnji, ki jo je opravil v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo v tujini. S tem je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri poklicnem vozniku vožnja pod vplivom alkohola, v času opravljanja tega poklica, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Glede na okoliščino, da je bil tožnik takrat, ko je tožena stranka izvedela, da je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, na prestajanju trimesečne zaporne kazni v tujini, tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora.
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
S trditvami o nepravilnem vročanju tožbe s pozivom na odgovor na tožbo toženec ne more uspešno uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje. S temi razlogi lahko izpodbija zamudno sodbo.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
Tožnik vodi pred istim sodiščem dve pravdi, v kateri zahteva s tožbo identični zahtevek in tudi izdajo identične začasne odredbe. Ker se tožnikov zahtevek v obeh tožbah opiral na isto dejansko stanje, je sodišče prve stopnje, v okviru predhodnega preizkusa tožbe, preverjalo obstoj procesnih predpostavk in ugotovilo, da je o vsebinsko enakem zahtevku, kakor ga je tožnik postavil v izpodbijani zadevi, že vložena tožba in teče pravda. Zato je tožnikovo tožbo z izpodbijanim sklepom skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
uvedba stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija – trajnejša nelikvidnost – domneva insolventnosti
Potrebno je ločiti med uvedbo postopka zaradi insolventnosti in začetkom postopka zaradi insolventnosti. Predhodni postopek zaradi insolventnosti se namreč začne že z vložitvijo predloga za začetek postopka, glavni postopek zaradi insolventnosti pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je iz vsebine upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka jasno razvidno, da njegov zahtevek za uvedbo stečajnega postopka v resnici predstavlja zahtevek za začetek stečajnega postopka. Sama, sicer res podana navedba, ne da naj sodišče začne, temveč uvede stečajni postopek, tega dejstva ne more spremeniti.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vstop novega dolžnika v postopek pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – ustavitev izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – ugovor novega dolžnika
Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zase ugodnejšo rešitev, to je rešitev, ki bi izboljšala njen pravni položaj. Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do vložitve ugovora dolžnika še ni postal pravnomočen, ima dolžnik možnost z ugovorom doseči ne le ustavitev izvršilnega postopka (katere učinki so omejeni na fazo opravljanja izvršbe), temveč tudi razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in torej preprečiti nastop pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Taka odločitev je dolžniku kljub ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ v korist, saj so učinki ustavitve izvršbe omejeni zgolj na fazo opravljanja izvršbe, do katere pa v primeru dolžnikovega uspeha z ugovorom niti ne bi prišlo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
V predmetni zadevi je za presojo obstoja toženkine odškodninske obveznosti bistveno le mesto zdrsa oziroma okoliščina, da je tožnici spodrsnilo na pločniku (da se torej začetek padca nahaja na pločniku), in ne, kje je slednja po zdrsu (padcu) obležala (obsedela).
Zatrjevanje, da je bila vidljivost dobra, da so bile tožnici poznane vremenske razmere kot tudi stanje javne površine, oziroma sklicevanje na skrbnost „povprečnega občana“, samo po sebi nič oziroma vsaj bistveno premalo pove o tožničini domnevni (to je s strani toženke zatrjevani) nepazljivosti/neprevidnosti. Toženka namreč ne uspe (niti v pritožbi) pojasniti, kaj konkretno naj bi tožnica storila narobe (in bi konkretno morala postopati drugače) oziroma v katerem (povsem konkretnem) oziru naj bi bila nepazljiva (premalo skrbna). Podobno presplošna je tudi pritožbena navedba, da bi morala tožnica po poti hoditi na način, s katerim bi lahko preprečila škodni dogodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078901
OZ člen 174, 174/2, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 32, 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek - renta - vprašanje zaposlitve za nedoločen čas - pridobivanje mesečnega dohodka - popolna odškodnina - zakonske zamudne obresti - uporaba materialnega prava - nastop zamude - zamuda zavarovalnice - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - dodeljeni odvetnik - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Ključno vprašanje, od katerega je odvisna pravilnost odločitve glede odločitve o izgubljenem zaslužku in renti, je, ali bi tožnik, če ne bi bilo škodnega dogodka, ostal pri delu pri zavarovancu tožene stranke.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj nastopi zamuda, je treba pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti na podlagi zakonsko urejenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti upoštevati ZOZP.