IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0066162
ZIZ člen 20a, 20a/3, 55. ZIZ-C člen 4. ZN člen 4.
notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - odstop od kreditne pogodbe - izjava o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Opozorilo je lahko zgolj ustno in ne tudi (obvezno) pisno in navedeno v notarskem zapisu.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.
Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča tako vsebuje dokazno oceno oziroma razloge, zaradi katerih krivdna odgovornost zavarovanca toženke ne temelji na dejstvih, ki izhajajo iz trditvene podlage tožbe, vendar za oporo na dejstvih, na katera pa je prvostopno sodišče oprlo podlago za krivdno odgovornost zavarovanca toženke, ni imelo osnove, saj niso bila zatrjevana. Zato je pritrditi pritožbeni graji, da je prvostopno sodišče prekoračilo trditveno podlago v odločitvi o krivdni odgovornosti oškodovanca toženke za obravnavani škodni dogodek, saj je izhajalo iz izpovedi priče in odločitev oprlo na nezatrjevano dejstvo. S tem je kršilo razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP). Na takšen način ni podlage za zaključek o krivdnem ravnanju zavarovanca toženke in posledično niso podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti.
ZDR člen 42, 126. ZJU člen 42. ZObr člen 88, 88/1.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - vojak
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v tožbi navedel, da spornega dne ni prišel na delo zaradi bolezni in da je delovodjo seznanil s svojo boleznijo, da pa se je že naslednjega dne oglasil na delu, vendar ga je nadrejeni delavec napotil z delovišča in izjavil, da ga več ne potrebujejo. Tožnik je v potrditev svojih trditev predlagal zaslišanje prič, ki so slišale njun pogovor. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga po 2. in 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, glede na trditve tožnika, da v očitanem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela in da je svojo odsotnost za sporni dan opravičil. Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni podala nobenih nasprotnih trditev in dokazov, tako ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, čeprav je dokazno breme na njeni strani.
Tožnik vodi pred istim sodiščem dve pravdi, v kateri zahteva s tožbo identični zahtevek in tudi izdajo identične začasne odredbe. Ker se tožnikov zahtevek v obeh tožbah opiral na isto dejansko stanje, je sodišče prve stopnje, v okviru predhodnega preizkusa tožbe, preverjalo obstoj procesnih predpostavk in ugotovilo, da je o vsebinsko enakem zahtevku, kakor ga je tožnik postavil v izpodbijani zadevi, že vložena tožba in teče pravda. Zato je tožnikovo tožbo z izpodbijanim sklepom skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja ne nazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).
starostna pokojnina - pokojninska doba - prispevki - zavarovalna doba
V zadevi je sporno vprašanje upoštevanja obdobja od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1997 v pokojninsko dobo, ker je od priznanja te dobe odvisna odmera starostne pokojnine. Tedaj je vprašanje upoštevanja zavarovalne dobe bilo urejeno v ZPIZ/92 in ZTPPIZ. Zavarovalna doba se je zavezancem, ki so bili sami dolžni plačevati prispevke, torej tistim, ki so bili zavarovani na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, upoštevala le, če so bili za ta obdobja plačani prispevki (3. odstavek 202. člena ZPIZ/92). V primeru, ko je šlo za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa se je čas prebit v delovnem razmerju pred uveljavitvijo ZPIZ-1 upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki.
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti
Ne glede na to, da ob vložitvi tožbe pogoji za osvoboditev služnosti niso bili podani, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je služnost prenehala, ker so ti pogoji (tj. upor proti služnosti in trajanje upora tri leta) nastopili do zaključka glavne obravnave. Proces osvoboditve služnosti lahko prekine zgolj ponovna izvršitev služnosti: dejanska (v obravnavanem primeru na silo odpreti ključavnico in/ali ograjo) ali pravna (vložiti konfesorno tožbo zaradi preprečevanja izvrševanja služnosti).
uvedba stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija – trajnejša nelikvidnost – domneva insolventnosti
Potrebno je ločiti med uvedbo postopka zaradi insolventnosti in začetkom postopka zaradi insolventnosti. Predhodni postopek zaradi insolventnosti se namreč začne že z vložitvijo predloga za začetek postopka, glavni postopek zaradi insolventnosti pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je iz vsebine upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka jasno razvidno, da njegov zahtevek za uvedbo stečajnega postopka v resnici predstavlja zahtevek za začetek stečajnega postopka. Sama, sicer res podana navedba, ne da naj sodišče začne, temveč uvede stečajni postopek, tega dejstva ne more spremeniti.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vstop novega dolžnika v postopek pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – ustavitev izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – ugovor novega dolžnika
Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zase ugodnejšo rešitev, to je rešitev, ki bi izboljšala njen pravni položaj. Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do vložitve ugovora dolžnika še ni postal pravnomočen, ima dolžnik možnost z ugovorom doseči ne le ustavitev izvršilnega postopka (katere učinki so omejeni na fazo opravljanja izvršbe), temveč tudi razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in torej preprečiti nastop pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Taka odločitev je dolžniku kljub ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ v korist, saj so učinki ustavitve izvršbe omejeni zgolj na fazo opravljanja izvršbe, do katere pa v primeru dolžnikovega uspeha z ugovorom niti ne bi prišlo.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - rok za zagovor
Tožnik po zaključku bolniškega staleža pet dni zaporedoma ni prišel na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Rok treh delovnih dni za zagovor, ki ga določa člen 83/2 ZDR, ni absolutni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker se tožnik pred podajo pisnega zagovora oziroma v tem pisnem zagovoru na prekratek rok ni skliceval niti ni predlagal preložitve zagovora, prav tako pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi krajšega roka ne bi mogel toženi stranki predočiti dejstev, ki bi lahko vplivala na obstoj zakonitega razloga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved zaradi prekratkega roka ni nezakonita.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006042
ZEN člen 8. SPZ člen 70, 107. ZNP člen 24, 36.
delitev stvari v solasti – fizična delitev - civilna delitev – vzpostavitev etažne lastnine - predujem za izvedenca
Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081406
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1, 231, 231-3, 235, 235/1, 235/3. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2. ZPP člen 133, 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – vročanje – osebna vročitev – zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti – zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti – ničnost pogodbe – obstoj terjatve – neupravičena pridobitev
Nična pogodba sicer res nima pravnega učinka in nobena od strank nima izpolnitvene obveznosti iz take pogodbe. Vendar ima stranka, ki je pogodbo že izpolnila, skladno s 1. odstavkom 87. člena OZ kondikcijski zahtevek po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Ob povedanem se izkaže kot neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na neobstoj predlagateljeve terjatve zaradi sodnega uveljavljanja ničnosti kreditnih pogodb.