zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.
OZ člen 15, 51, 54, 190. ZGD-1 člen 263, 263/3, 515, 515/6, 529, 547, 548.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost poslovodje - povezane družbe - sklep skupščine - neupravičena pridobitev - stroški prevoza
Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Da bi bila odločitev družbenikov tožeče stranke o tem, da bo tožeča stranka krila sporne stroške prevoza, nezakonita, pa tožeča stranka ni z ničemer (niti v smeri indicev) zatrjevala in dokazovala.
70. člena ZPIZ-1 se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Glede na to, da je osebna zdravnica predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine vložila 19. 10. 2012, bi sodišče prve stopnje v skladu z 170. členom ZPIZ-1 lahko naložilo izplačevanje invalidnine za telesno okvaro šele od 1. 5. 2012.
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja ne nazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).
odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Odgovor na pritožbo je sicer pravica pritožnikovega nasprotnika, vendar je potreben le, če se je v njem stranka soočila s konkretnimi pritožbenimi razlogi in je nanje poskusila odgovoriti. Tega v tem odgovoru na pritožbo ni mogoče najti. Takšen odgovor na pritožbo ni potreben. Stroške odgovora na pritožbo bo zato nosila tožena stranka sama.
neposredna presoja dokazov – pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca – pravica do izjave obdolženca
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo brez neposredne presoje dokazov, poleg tega pa iz podatkov v spisu tudi ni razvidno, da bi bil storilec pred tem seznanjen z opisom dejanskega stanja očitane kršitve, kot ga je ob predložitvi sodišču posredoval prekrškovni organ, je s takšnim ravnanjem sodišče prve stopnje kršilo storilcu pravna jamstva iz 29. člena Ustave (do izvajanja dokazov v njegovo korist) kot tudi pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/4, 246, 246/3. URS člen 14, 22. ZSS člen 2. ZPIZ-1 člen 429, 429/11. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/1. ZDR člen 14. ZUstS člen 1, 1/3.
diskriminacija - starostna - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - načelo enakosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - ustavna odločba - odškodnina - nematerialna škoda - diplomat
Tožnik je v tem sporu izpodbijal podpisani dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi napake volje. Dogovor, sklenjen med strankama na podlagi določil 246. člena ZUJF, ima elemente pogodbe o zaposlitvi, zato je glede varstva pravic potrebno uporabiti ZDR-1, kar pomeni, zahtevati izpodbojnost v 30 dneh (subjektivni rok), od kar je tožnik izvedel za razloge za izpodbojnost oz. od prenehanja sile. Tožnik je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe, zato je tožba v tem delu pravilno zavržena.
Glede obstoja delovnega razmerja tožnika tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal v veljavi dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, podpisan s strani pravdnih strank, iz katerega izhaja, da se javni uslužbenec in delodajalec dogovorita, da se bo delovno razmerje, ki je sklenjeno med delodajalcem in javnim uslužbencem, nadaljevalo do določenega dne in bo v skladu z določbo 246. člena ZUJF prenehalo s tem dnem. Tožnik je na ta dan izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato je tožniku z iztekom tega dne delovno razmerje zakonito prenehalo.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – odkup stanovanja – sklenitev najemne pogodbe
Nesporno je, da toženec biva v stanovanju in da z lastnico (tožnico) ni sklenil najemne pogodbe. Nerelevantno je njegovo sklicevanje na imetništvo stanovanjske pravice pridobljeno po ZSR in določbo tretjega odstavka 111. člena SZ-1. Stanovanjski zakon (SZ) je uredil način preoblikovanja prejšnjih stanovanjskih razmerij. V tem okviru je imetnikom stanovanjske pravice dal možnost odkupa stanovanja, tisti imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za nakup, pa so imeli pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Tožnica se je kot imetnica stanovanjske pravice odločila za nakup stanovanja (kupne pogodbe tožencu ni uspelo izpodbiti) in na ta način izčrpala upravičenja iz SZ. Na upravičenje iz 147. člena SZ oziroma sedaj iz tretjega odstavka 111. člena SZ-1, se tako tudi toženec ne more več sklicevati.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
postopek za delitev stvari – delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Ker mora na to, ali posamezni udeleženec dobi stvar, ki jo lahko uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari ali ne, sodišče paziti po uradni dolžnosti in v primeru, da temu ni tako, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, česar sodišče prve stopnje ni storilo, ali pa razdelitev opraviti tako, da do takšne situacije ne pride, je pritožbeno sodišče pritožbene trditve, čeprav predlagateljica sama pove, da je (tudi ona) to dejstvo opazila šele po končanem naroku, štelo kot dovoljene pritožbene trditve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
skrbnost – skrbnost dobrega gospodarstvenika – načelo vestnosti in poštenja – zastopanje pravne osebe – sodni register
Ne le skrbnost dobrega gospodarstvenika, celo običajna skrbnost veleva, da pri poslovanju s pravno osebo sopogodbenik v sodnem registru preveri, kdo jo je upravičen zastopati.
Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Bistvena pravna posledica prehoda je, da prevzemni pravni subjekt celotno „vstopi“ v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij. V tem je razlog, da se za prenos obveznosti oziroma pravnih razmerij po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje upnika oziroma sokontrahenta prenosnega pravnega subjekta, ki na ta način – v nasprotju s singularno sukcesijo – nimata več možnosti vplivati na prenos oziroma ga z odrekom svojega soglasja zavreti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev, ki je predmet tega razmerja, prenesena na prevzemno družbo, je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva tožene stranke. Ker gre za univerzalno pravno nasledstvo, je možno, da vstopi tožena stranka v pravdo brez soglasja.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
plačilo za delo - plača - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Pri tožeči stranki je pri obračunu toženčevega spornega dodatka k plači šlo za očitno računalniško pomoto, zaradi česar tožeči stranki ni mogoče očitati, da je takrat tožencu izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna. Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma. Zato tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanega zneska plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je dejanski odpovedni razlog predstavljal bolniški stalež tožnice. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe o organizaciji dela, utegne biti utemeljen pritožbeni očitek dokazanega obstoja organizacijskega razloga v smislu določbe 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati izpovedi prič ter priložene listine in ponovno presoditi, ali je tožena stranka tožnici podala utemeljeno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da ukinitev tožničinega delovnega mesta s prerazporeditvijo posameznih opravil na ostale zaposlene in delovnega mesta vodje programa ter oblikovanje enega novega delovnega mesta, s čimer se zmanjša število zaposlenih, predstavlja organizacijski razlog.