ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - huda premoženjska škoda
Zgolj dejstvo, da je nasprotni udeleženec, ki je relativno dobro situiran, po navedbah domačih opravil nekaj večjih nakupov, ne izkazuje, da bi si s tem povzročil hudo premoženjsko škodo. Neprerekane so ostale namreč njegove navedbe, da ima redne prihodke, večji znesek prihrankov ter lastno nepremično premoženje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik ni neupravičeno izostal z dela več kot 5 dni zapored. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožba, vložena v tujem jeziku, je zakonito zavržena. V odrejenem roku namreč ni bila vrnjena prevedena v slovenski jezik, čeprav je bil tožnik v sklepu opozorjen na pravne posledice, če ne bo postopal po odredbi sodišča.
regres za letni dopust - jubilejna nagrada - sprememba delodajalca
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je prišlo do prenosa pretežnega dela podjetja in da tožena stranka (kot delodajalec prevzemnik) na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZDR solidarno odgovarja za prenosnikove dolgove do delavcev, torej tudi za dolg, ki ga je imel prenosnik A. d.o.o. do tožnika iz naslova regresa za letni dopust za leto 2011, jubilejno nagrado za 10 let dela in pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 3, 36, 36/1, 38. ZPIZ-1 člen 36, 187. ZPIZVZ člen 1.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo - bivši vojaški zavarovanci
Tožnik je bil ves čas vojaški zavarovanec, nazadnje v ZR Jugoslaviji, kjer mu je bila tudi priznana pravica do predčasne starostne pokojnine od 20. 8. 1998 dalje. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju določa, da v primerih kot je ta, glede na to, da je bila tožniku pokojnina priznana leta 1998 s strani Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, torej pred uveljavitvijo tega sporazuma, ostane takšna dajatev obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je prvi priznal pokojnino. Takšne pokojnine se ponovno ne odmerijo. V konkretnem primeru je pokojnina tožnika še naprej obveznost Republike Srbije.
Sodišča prve stopnje je tožbo za razveljavitev izbirnega postopka in na sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti. ZDR-1 namreč ne predvideva sodnega varstva za te vrste sporov. Ker mora na podlagi 1. odstavka 18. člena ZPP sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost in ker je po predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - rok za zagovor
Tožnik po zaključku bolniškega staleža pet dni zaporedoma ni prišel na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Rok treh delovnih dni za zagovor, ki ga določa člen 83/2 ZDR, ni absolutni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker se tožnik pred podajo pisnega zagovora oziroma v tem pisnem zagovoru na prekratek rok ni skliceval niti ni predlagal preložitve zagovora, prav tako pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi krajšega roka ne bi mogel toženi stranki predočiti dejstev, ki bi lahko vplivala na obstoj zakonitega razloga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved zaradi prekratkega roka ni nezakonita.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006042
ZEN člen 8. SPZ člen 70, 107. ZNP člen 24, 36.
delitev stvari v solasti – fizična delitev - civilna delitev – vzpostavitev etažne lastnine - predujem za izvedenca
Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP).
Pritožbo je možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP). Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva.
zaslišanje stranke – izostanek z naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave – zdravstveno stanje stranke – obravnava v odsotnosti stranke – pooblaščenci – obvezno zastopanje po odvetniku – nasprotna tožba – pogoji za vložitev nasprotne tožbe – ločeno obravnavanje nasprotne tožbe – nesklepčnost nasprotne tožbe – leasing pogodba – pozitivni pogodbeni interes
Toženčeva bolezen ni bila nenadna in nepričakovana. Iz predloženega zdravniškega izvida ni razvidno, da naj bi se toženčevo zdravstveno stanje poslabšalo tik pred narokom. Po mnenju zdravnika toženec ni sposoben za „opravljanje delovnih obremenitev“, medtem ko iz navedenega izvida ne izhaja, da ni bil sposoben sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko toženčevega opravičila ni upoštevalo. Dejstvo, da toženec nima odvetnika, ne predstavlja ovire za dokončanje pravde. ZPP namreč ne predpisuje obveznega zastopanja, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Brez pomena je tudi okoliščina, da toženec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Brez podlage je zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegova ustavno zagotovljena procesna jamstva.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057302
OZ člen 190, 564. ZTLR člen 33. ZN člen 47. ZKZ člen 18, 19.
pogodba o preužitku – obličnost pogodbe – ničnost - zaščitena kmetija - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - neupravičena obogatitev
V konkretnem primeru so bila spoštovana pravila o zaščiteni kmetiji, saj je pokojni oče s sklenitvijo prve pogodbe o preužitku vzpostavil solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist svojega sina tako, da je zaščitena kmetija še naprej izpolnjevala pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev, kar je izrecno dopuščal 18. člen ZKZ. Skladno z določilom 19. člena odobritev upravne enote za takšen posel ni potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079099
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem vozila – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – leasing pogodba – odstop od pogodbe – odškodnina zaradi protipravnega odvzema premičnin – zaseg - soprispevek
Ker je tožnik v tem postopku ves čas zanikal, da bi bil seznanjen s toženkinim odstopom od pogodbe, in torej dejstvo odstopa ni bilo neprerekano oziroma priznano, bi sodišče obstoj ključnega dejstva lahko ugotovilo le z izvedbo predlaganih dokazov (z zaslišanjem tožnika in priče G.) ter njihovo oceno skladno z 8. členom ZPP.
pogodba o dobavi plina - pogodba za nedoločen čas - prenehanje pogodbe z odpovedjo - odpovedni rok - obvestilo - pisna odpoved
V primeru trajnega razmerja ima stranka pravico odpovedati pravno razmerje ves čas njegovega trajanja, druga stranka pa učinkov odpovedi ne more preprečiti.
Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Bistvena pravna posledica prehoda je, da prevzemni pravni subjekt celotno „vstopi“ v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij. V tem je razlog, da se za prenos obveznosti oziroma pravnih razmerij po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje upnika oziroma sokontrahenta prenosnega pravnega subjekta, ki na ta način – v nasprotju s singularno sukcesijo – nimata več možnosti vplivati na prenos oziroma ga z odrekom svojega soglasja zavreti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev, ki je predmet tega razmerja, prenesena na prevzemno družbo, je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva tožene stranke. Ker gre za univerzalno pravno nasledstvo, je možno, da vstopi tožena stranka v pravdo brez soglasja.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.