odvzem poslovne sposobnosti - odločilna dejstva - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Iz predloga predlagatelja, iz podatkov v spisu in iz izpodbijanega sklepa izhajajo številna dejstva o tem, kako nasprotna udeleženka ni znala pravilno negovati svoje mladoletne hčerke ter poskrbeti zanjo. To pa so dejstva o njenem ravnanju, ki kažejo na hudo zanemarjanje roditeljske dolžnosti in s tem na izpolnitev pogojev za odvzem roditeljske pravice, niso pa pravno odločilna za presojo utemeljenosti predloga za odvzem poslovne sposobnosti.
V obravnavanem primeru je bila tožniku starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZNZ, torej po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1. Tožnik je upravičen, da se mu že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja. Vendar pa materialnopravno podlago za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine predstavlja 417. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih) in ne 180. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera pokojnine).
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo, vloženo zoper zavrnilna posamična upravna akta o izredni denarni socialni pomoči in zaradi plačila odškodnine iz naslova nematerialne škode. Tožnica je k tožbi predložila le prvostopenjski posamični upravni akt in ni postopala v skladu z odredbo sodišča in v odrejenem roku ni predložila izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato je z izpodbijanim sklepom tožba v tem delu zakonito zavržena. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP je namreč sodišče tožbo dolžno zavreči, če ta ni popravljena ali dopolnjena tako, da je primerna za vsebinsko obravnavanje.
Tožba, vložena v tujem jeziku, je zakonito zavržena. V odrejenem roku namreč ni bila vrnjena prevedena v slovenski jezik, čeprav je bil tožnik v sklepu opozorjen na pravne posledice, če ne bo postopal po odredbi sodišča.
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
V obravnavanem primeru je tožnik, ki se je zastopal sam, zahtevo za povračilo stroškov upravnega postopka vložil šele v sodnem postopku. O njih v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Zato bi bilo takšno zahtevo (če ne bi bilo umika tožbe) zaradi pomanjkanja procesne predpostavke potrebno zavreči. Tožnik je v tem sporu v celoti umaknil tožbo in uveljavljal le povračilo stroškov sodnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez podlage tožencu naložilo povračilo stroškov upravnega postopka, je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo.
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Odgovor na pritožbo je sicer pravica pritožnikovega nasprotnika, vendar je potreben le, če se je v njem stranka soočila s konkretnimi pritožbenimi razlogi in je nanje poskusila odgovoriti. Tega v tem odgovoru na pritožbo ni mogoče najti. Takšen odgovor na pritožbo ni potreben. Stroške odgovora na pritožbo bo zato nosila tožena stranka sama.
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
ZPIZ-2 člen 11, 171. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt v zvezi z obnovo postopka, ki se nanaša na uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. točka 1. odstavka 7. člena ZDSS-1), ima naravo materialno prekluzivnega roka. Ker čas sodnih počitnic (od 15. 7. do 15. 8.) ne vpliva na tek materialnih rokov, se je v obravnavi zadevi rok za vložitev tožbe, ki je začel teči 9. 7. 2014, iztekel 7. 8. 2014, tožba, ki je bila vložena 4. 9. 2014 priporočeno po pošti, pa je vložena po izteku roka in torej prepozno.
stvarna pristojnost - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - fizična oseba
Sodišče prve stopnje se je na podlagi ugotovitve, da tožnica in drugo tožena stranka nista v razmerju delavka - delodajalec, drugo tožena stranka pa prav tako ni pravni naslednik prvo tožene stranke, ki je tožničin delodajalec, pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka, s katerim tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi psihičnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, solidarno tudi od drugo tožene stranke (fizične osebe), ki naj bi nad tožnico to izvajala. Ker gre za premoženjsko pravni zahtevek med dvema fizičnima osebama, katerega višina presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081415
Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode člen 4, 4/2, 4/2-c, 5. OZ člen 83, 100, 100/3, 459, 459-3, 619, 626, 626/1, 627, 627/1, 627/2. ZGPro člen 5, 5-1, 5-3, 6, 6/2, 6/2-1, 7, 7/1, 8. ZGO-1 člen 2, 2-1(2), 2-1(6). ZPP člen 333, 333/1, 496, 496/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni pouk sodbe s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo – odločanje o zahtevkih, postavljenih v različnih postopkih – pritožbeni rok – podjemna pogodba – razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke – obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve – stvar brez lastnosti, ki so predpisane – gradbeni proizvod – gradbeni inženirski objekt – dajanje gradbenih proizvodov v promet – slovenski nacionalni standard – harmonizirani nacionalni standard – evropsko tehnično soglasje – nacionalne tehnične specifikacije – neharmonizirani nacionalni standard – neobvezni standard – načelo prostega pretoka blaga
Glede na 3. odstavek 100. člena OZ in 3. točko 459. člena OZ dolguje podjemnik tako opravo posla, da bo stvar imela lastnosti, ki jih le določajo javnopravne norme (predpisi).
ZDSS-1 člen 31, 31-4.ZJSRS člen 16, 19. ZPP člen 374, 374/1.
zavrženje revizije
Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
Oškodovanec mora dokazati, da obstajajo prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, vzročna zveza in škoda. Odgovorna oseba pa se odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da krivda ni podana.
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.