jamčevalni zahtevki - stvarna napaka - znižanje kupnine - potrebne trditve - razlika v vrednosti
Po določbi 468. člena OZ ima kupec možnost uveljavljati več vrst jamčevalnih zahtevkov, če je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. Izbira zahtevka je torej stvar kupca. Zahtevek iz naslova znižanja kupnine je namenjen varstvu načela enake vrednosti dajatev, zato mora kupec poleg trditev o pravočasnosti in pravilnosti grajanja napak postaviti tudi trditve o vrednosti, ki jo ima stvar z napako in ne trditve o strošku odprave napake. Kupnina se namreč zmanjša v razmerju med vrednostjo stvari brez napak in vrednostjo, ki bi jo imela stvar z napako.
invalidnost III. kategorije - svoj poklic – javna dela - nadomestilo za invalidnost
Tožena stranka je tožničino invalidnost v predsodnem postopku ocenjevala glede na delovno mesto, na katerega je bila nazadnje razporejena, to je pomočnik inštruktorja, ki ga je tožnica opravljala preko javnih del in ni upoštevalo, da dela, ki se opravljajo v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic, kot ga definira 60. člen ZPIZ-1.
Pri tožnici gre za izgubo delovne zmožnosti za svoj poklic. Upoštevajoč opis del tožnica ni sposobna opravljati svojega poklica medicinskega tehnika oziroma vnašalca podatkov v računalnik, je pa zmožna opravljati dela na drugih delovnih mestih z omejitvami. Zato je utemeljen tožničin zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto. V skladu z določbo 94. člena ZPIZ-1 se tožnici prizna pravica do nadomestila za invalidnost.
plačilo razlike v plači - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje v primeru umika tožbe nima podlage za izvajanje dokaznega postopka v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Bistveno je, da se nagrada za postopek oziroma vrednost spornega predmeta določi glede na tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 24, 24/1, 58, 58/3. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/7. ZPP člen 214/3.
odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije o pravici do nadomestila preživnine – primernost izvršilnega naslova – subjektivna in objektivna določenost pravice oziroma obveznosti – pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve – pomen spremembe navedbe stranke o odločilnem dejstvu - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb -
Četudi ima lahko upravna odločba lastnost izvršilnega naslova, če tako določa zakon, je na njegovi podlagi dopustno dovoliti izvršbo le, če je ta tudi vsebinsko primerna za izvršbo.
S predloženo upravno odločbo je subjektivno in objektivno opredeljeno le upravno razmerje med upravičencem do nadomestila in njegovim izplačevalcem, ne pa tudi obveznost preživninskega zavezanca do izplačevalca zaradi vstopa v pravico preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v posledici izplačila nadomestila preživnine.
Golo sklicevanje na zakonsko dolžnost izterjave izplačanih zneskov, opredeljeno v sedmem odstavku 28. člena ZJSRS, ne zadošča.
Po pojasnjenem ima predložena odločba le pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
Dolžnik je v laičnem ugovoru zatrjeval, da ni pogojev za tek izvršbe, tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi izostanka pravočasne predložitve izvršilnega naslova, na katerega se je upnik sam skliceval v predlogu za izvršbo, ta ne obstaja.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3, 34, 34/5.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum sporazum z Bosno
Tožnik je v obeh državah (v RS in BIH) dopolnil skupno 36 let, 7 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine. Skladno s to določbo je lahko zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe ali pa pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
ZDSS-1 člen 31, 31-4.ZJSRS člen 16, 19. ZPP člen 374, 374/1.
zavrženje revizije
Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
invalidnina - telesna okvara - več telesnih okvar - seštevanje
V poglavju XI točka 1 Seznama telesnih okvar je določeno, da se, če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa ta seznam, skupni odstotek telesne okvare določi tako, da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % ali več, po 10 % pa za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali 30 %. V tožnikovem primeru je zato potrebno prvo telesno okvaro ovrednotiti v višini 30 %, drugo telesno okvaro pa v višini 10 %, kar pomeni, da skupna telesna okvara znaša 40 %. Ker je vzrok telesne okvare bolezen, v tem primeru niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji po določbi 144. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ta pogoj bi bil izpolnjen le v primeru, če bi bila pri tožniku ugotovljena najmanj 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
Deseti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer pa se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju je sicer urejal stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, vendar pa je ocenitev delovne uspešnosti v okviru službene ocene omogočil šele z Uredbo usklajeni novi Pravilnik o službeni oceni (veljaven od 9. 1. 2010 dalje), ki je tako kot Uredba določil 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v 4. členu pa izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Zato je tožena stranka v sklepu o napredovanju za leto 2008 pravilno upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 130. ZPrCP člen 105, 105/1, 105/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poklicni voznik - alkoholiziranost na delovnem mestu - prometna nesreča - zagovor
Tožnik je kot poklicni voznik tovornjaka na vožnji, ki jo je opravil v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo v tujini. S tem je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri poklicnem vozniku vožnja pod vplivom alkohola, v času opravljanja tega poklica, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Glede na okoliščino, da je bil tožnik takrat, ko je tožena stranka izvedela, da je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, na prestajanju trimesečne zaporne kazni v tujini, tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora.
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo, vloženo zoper zavrnilna posamična upravna akta o izredni denarni socialni pomoči in zaradi plačila odškodnine iz naslova nematerialne škode. Tožnica je k tožbi predložila le prvostopenjski posamični upravni akt in ni postopala v skladu z odredbo sodišča in v odrejenem roku ni predložila izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato je z izpodbijanim sklepom tožba v tem delu zakonito zavržena. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP je namreč sodišče tožbo dolžno zavreči, če ta ni popravljena ali dopolnjena tako, da je primerna za vsebinsko obravnavanje.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - nadure - stimualcija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo stimulacije na podlagi Aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Stranki tega aneksa se sicer nista dogovorili za stimulacijo, temveč je iz vsebine aneksa razvidno, da sta se stranki z njim dogovorili za višjo plačo. Delavec in delodajalec lahko v okviru določil ZDR prosto sklepata pogodbe oziroma anekse, tudi o povišanju plače, zato je bila tožeča stranka upravičena do plačila iz naslova tega aneksa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022321
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/10. ZKP člen 402, 402/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist.
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča tako vsebuje dokazno oceno oziroma razloge, zaradi katerih krivdna odgovornost zavarovanca toženke ne temelji na dejstvih, ki izhajajo iz trditvene podlage tožbe, vendar za oporo na dejstvih, na katera pa je prvostopno sodišče oprlo podlago za krivdno odgovornost zavarovanca toženke, ni imelo osnove, saj niso bila zatrjevana. Zato je pritrditi pritožbeni graji, da je prvostopno sodišče prekoračilo trditveno podlago v odločitvi o krivdni odgovornosti oškodovanca toženke za obravnavani škodni dogodek, saj je izhajalo iz izpovedi priče in odločitev oprlo na nezatrjevano dejstvo. S tem je kršilo razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP). Na takšen način ni podlage za zaključek o krivdnem ravnanju zavarovanca toženke in posledično niso podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti.
zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.