ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
odvzem poslovne sposobnosti - odločilna dejstva - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Iz predloga predlagatelja, iz podatkov v spisu in iz izpodbijanega sklepa izhajajo številna dejstva o tem, kako nasprotna udeleženka ni znala pravilno negovati svoje mladoletne hčerke ter poskrbeti zanjo. To pa so dejstva o njenem ravnanju, ki kažejo na hudo zanemarjanje roditeljske dolžnosti in s tem na izpolnitev pogojev za odvzem roditeljske pravice, niso pa pravno odločilna za presojo utemeljenosti predloga za odvzem poslovne sposobnosti.
odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Odgovor na pritožbo je sicer pravica pritožnikovega nasprotnika, vendar je potreben le, če se je v njem stranka soočila s konkretnimi pritožbenimi razlogi in je nanje poskusila odgovoriti. Tega v tem odgovoru na pritožbo ni mogoče najti. Takšen odgovor na pritožbo ni potreben. Stroške odgovora na pritožbo bo zato nosila tožena stranka sama.
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
V obravnavanem primeru je tožnik, ki se je zastopal sam, zahtevo za povračilo stroškov upravnega postopka vložil šele v sodnem postopku. O njih v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Zato bi bilo takšno zahtevo (če ne bi bilo umika tožbe) zaradi pomanjkanja procesne predpostavke potrebno zavreči. Tožnik je v tem sporu v celoti umaknil tožbo in uveljavljal le povračilo stroškov sodnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez podlage tožencu naložilo povračilo stroškov upravnega postopka, je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo.
Oškodovanec mora dokazati, da obstajajo prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, vzročna zveza in škoda. Odgovorna oseba pa se odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da krivda ni podana.
stvarna pristojnost - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - fizična oseba
Sodišče prve stopnje se je na podlagi ugotovitve, da tožnica in drugo tožena stranka nista v razmerju delavka - delodajalec, drugo tožena stranka pa prav tako ni pravni naslednik prvo tožene stranke, ki je tožničin delodajalec, pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka, s katerim tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi psihičnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, solidarno tudi od drugo tožene stranke (fizične osebe), ki naj bi nad tožnico to izvajala. Ker gre za premoženjsko pravni zahtevek med dvema fizičnima osebama, katerega višina presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
ZPIZ-2 člen 11, 171. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt v zvezi z obnovo postopka, ki se nanaša na uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. točka 1. odstavka 7. člena ZDSS-1), ima naravo materialno prekluzivnega roka. Ker čas sodnih počitnic (od 15. 7. do 15. 8.) ne vpliva na tek materialnih rokov, se je v obravnavi zadevi rok za vložitev tožbe, ki je začel teči 9. 7. 2014, iztekel 7. 8. 2014, tožba, ki je bila vložena 4. 9. 2014 priporočeno po pošti, pa je vložena po izteku roka in torej prepozno.
zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - izvedenski mnenji - razlike med mnenjema
Sodišče druge stopnje nadalje kot pravilnega sprejema prvostopni zaključek, da sta obe med postopkom pridobljeni izvedenski mnenji primerljivi oz. se bistveno ne razlikujeta. Oba izvedenca sta tako ne glede na nekoliko različno numerično oceno zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti1, na katero pa sodišče ni vezano, zelo podobno opisala tožnikove vsakodnevne omejitve v poklicnem in vsakdanjem življenju, ki jih je pripisati posledicam nepravilnega zdravljenja utrpele poškodbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 24, 24/1, 58, 58/3. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/7. ZPP člen 214/3.
odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije o pravici do nadomestila preživnine – primernost izvršilnega naslova – subjektivna in objektivna določenost pravice oziroma obveznosti – pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve – pomen spremembe navedbe stranke o odločilnem dejstvu - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb -
Četudi ima lahko upravna odločba lastnost izvršilnega naslova, če tako določa zakon, je na njegovi podlagi dopustno dovoliti izvršbo le, če je ta tudi vsebinsko primerna za izvršbo.
S predloženo upravno odločbo je subjektivno in objektivno opredeljeno le upravno razmerje med upravičencem do nadomestila in njegovim izplačevalcem, ne pa tudi obveznost preživninskega zavezanca do izplačevalca zaradi vstopa v pravico preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v posledici izplačila nadomestila preživnine.
Golo sklicevanje na zakonsko dolžnost izterjave izplačanih zneskov, opredeljeno v sedmem odstavku 28. člena ZJSRS, ne zadošča.
Po pojasnjenem ima predložena odločba le pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
Dolžnik je v laičnem ugovoru zatrjeval, da ni pogojev za tek izvršbe, tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi izostanka pravočasne predložitve izvršilnega naslova, na katerega se je upnik sam skliceval v predlogu za izvršbo, ta ne obstaja.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 171, 174, 179. ZPP člen 236.a, 236.a/6, 236.b, 236.b/1.
nepremoženjska škoda - padec po spolzkih tleh - krivdna odgovornost - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - neverodostojnost pisne izjave priče - prepozen predlog za zaslišanje priče
Toženka ob obravnavanju pisne izjave navedene priče ni zahtevala njenega neposrednega zaslišanja, zato je njena pritožbena graja neverodostojnosti pričine pisne izjave zgolj zaradi okoliščin nastanka njenega zapisa po presoji sodišča druge stopnje tudi prepozna (smiselna uporaba prvega odstavka 286.b člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081417
OZ člen 101. ZFPPIPP člen 211, 212, 217.
ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – nastop zamude – sklep o potrditvi prisilne poravnave – učinkovanje potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Pogodbeno določilo, da je plačilo pogojeno z izdelavo končnega obračuna s strani naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Njegova neizpolnitev pa ne more pomeniti, da stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti oziroma lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S potekom razumnega časa je treba šteti, kot da čas izpolnitve ni bil določen in lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 130. ZPrCP člen 105, 105/1, 105/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poklicni voznik - alkoholiziranost na delovnem mestu - prometna nesreča - zagovor
Tožnik je kot poklicni voznik tovornjaka na vožnji, ki jo je opravil v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo v tujini. S tem je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri poklicnem vozniku vožnja pod vplivom alkohola, v času opravljanja tega poklica, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Glede na okoliščino, da je bil tožnik takrat, ko je tožena stranka izvedela, da je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, na prestajanju trimesečne zaporne kazni v tujini, tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora.
V skladu z 1. odstavkom 325. člena ZPP stranka lahko v 15. dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali pa ni odločilo o delu zahtevka. Postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, saj je tožnik tožbo umaknil le glede zahtevka v zvezi z drugostopenjskim sklepom tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s prvostopenjskim sklepom, zato bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločalo šele takrat, ko bo odločalo o preostalem delu tožbenega zahtevka. Zato ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor je določen v 1. odstavku 325. člena ZPP. Le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, je možno predlagati izdajo dopolnilne sodbe oz. v konkretnem primeru dopolnilnega sklepa.
plačilo razlike v plači - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje v primeru umika tožbe nima podlage za izvajanje dokaznega postopka v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Bistveno je, da se nagrada za postopek oziroma vrednost spornega predmeta določi glede na tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe.
OZ člen 15, 51, 54, 190. ZGD-1 člen 263, 263/3, 515, 515/6, 529, 547, 548.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost poslovodje - povezane družbe - sklep skupščine - neupravičena pridobitev - stroški prevoza
Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Da bi bila odločitev družbenikov tožeče stranke o tem, da bo tožeča stranka krila sporne stroške prevoza, nezakonita, pa tožeča stranka ni z ničemer (niti v smeri indicev) zatrjevala in dokazovala.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovem dejanjem pred sodiščem, ali pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.