IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0066162
ZIZ člen 20a, 20a/3, 55. ZIZ-C člen 4. ZN člen 4.
notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - odstop od kreditne pogodbe - izjava o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Opozorilo je lahko zgolj ustno in ne tudi (obvezno) pisno in navedeno v notarskem zapisu.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v tožbi navedel, da spornega dne ni prišel na delo zaradi bolezni in da je delovodjo seznanil s svojo boleznijo, da pa se je že naslednjega dne oglasil na delu, vendar ga je nadrejeni delavec napotil z delovišča in izjavil, da ga več ne potrebujejo. Tožnik je v potrditev svojih trditev predlagal zaslišanje prič, ki so slišale njun pogovor. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga po 2. in 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, glede na trditve tožnika, da v očitanem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela in da je svojo odsotnost za sporni dan opravičil. Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni podala nobenih nasprotnih trditev in dokazov, tako ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, čeprav je dokazno breme na njeni strani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022321
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/10. ZKP člen 402, 402/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 130. ZPrCP člen 105, 105/1, 105/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poklicni voznik - alkoholiziranost na delovnem mestu - prometna nesreča - zagovor
Tožnik je kot poklicni voznik tovornjaka na vožnji, ki jo je opravil v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo v tujini. S tem je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri poklicnem vozniku vožnja pod vplivom alkohola, v času opravljanja tega poklica, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Glede na okoliščino, da je bil tožnik takrat, ko je tožena stranka izvedela, da je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, na prestajanju trimesečne zaporne kazni v tujini, tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora.
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
jamčevalni zahtevki - stvarna napaka - znižanje kupnine - potrebne trditve - razlika v vrednosti
Po določbi 468. člena OZ ima kupec možnost uveljavljati več vrst jamčevalnih zahtevkov, če je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. Izbira zahtevka je torej stvar kupca. Zahtevek iz naslova znižanja kupnine je namenjen varstvu načela enake vrednosti dajatev, zato mora kupec poleg trditev o pravočasnosti in pravilnosti grajanja napak postaviti tudi trditve o vrednosti, ki jo ima stvar z napako in ne trditve o strošku odprave napake. Kupnina se namreč zmanjša v razmerju med vrednostjo stvari brez napak in vrednostjo, ki bi jo imela stvar z napako.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS0013615
ZPP člen 110, 110/2.
sodna taksa - rok za plačilo - predlog za podaljšanje roka
Sodišče lahko rok za plačilo sodne takse iz utemeljenih razlogov (občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se tožnik preživlja) podaljša oziroma plačilo odloži. Dejstvo, da pooblaščenec tožnika z njim ne more vzpostaviti kontakta, ni utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno predlogu tožnika ugoditi.
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
V obravnavanem primeru je tožnik, ki se je zastopal sam, zahtevo za povračilo stroškov upravnega postopka vložil šele v sodnem postopku. O njih v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Zato bi bilo takšno zahtevo (če ne bi bilo umika tožbe) zaradi pomanjkanja procesne predpostavke potrebno zavreči. Tožnik je v tem sporu v celoti umaknil tožbo in uveljavljal le povračilo stroškov sodnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez podlage tožencu naložilo povračilo stroškov upravnega postopka, je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 171, 174, 179. ZPP člen 236.a, 236.a/6, 236.b, 236.b/1.
nepremoženjska škoda - padec po spolzkih tleh - krivdna odgovornost - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - neverodostojnost pisne izjave priče - prepozen predlog za zaslišanje priče
Toženka ob obravnavanju pisne izjave navedene priče ni zahtevala njenega neposrednega zaslišanja, zato je njena pritožbena graja neverodostojnosti pričine pisne izjave zgolj zaradi okoliščin nastanka njenega zapisa po presoji sodišča druge stopnje tudi prepozna (smiselna uporaba prvega odstavka 286.b člena ZPP).
Oškodovanec mora dokazati, da obstajajo prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, vzročna zveza in škoda. Odgovorna oseba pa se odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da krivda ni podana.
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
Sodišča prve stopnje je tožbo za razveljavitev izbirnega postopka in na sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti. ZDR-1 namreč ne predvideva sodnega varstva za te vrste sporov. Ker mora na podlagi 1. odstavka 18. člena ZPP sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost in ker je po predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - izvedenski mnenji - razlike med mnenjema
Sodišče druge stopnje nadalje kot pravilnega sprejema prvostopni zaključek, da sta obe med postopkom pridobljeni izvedenski mnenji primerljivi oz. se bistveno ne razlikujeta. Oba izvedenca sta tako ne glede na nekoliko različno numerično oceno zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti1, na katero pa sodišče ni vezano, zelo podobno opisala tožnikove vsakodnevne omejitve v poklicnem in vsakdanjem življenju, ki jih je pripisati posledicam nepravilnega zdravljenja utrpele poškodbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.