odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost stroškov
Odgovor na pritožbo je sicer pravica pritožnikovega nasprotnika, vendar je potreben le, če se je v njem stranka soočila s konkretnimi pritožbenimi razlogi in je nanje poskusila odgovoriti. Tega v tem odgovoru na pritožbo ni mogoče najti. Takšen odgovor na pritožbo ni potreben. Stroške odgovora na pritožbo bo zato nosila tožena stranka sama.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
Deseti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer pa se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju je sicer urejal stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, vendar pa je ocenitev delovne uspešnosti v okviru službene ocene omogočil šele z Uredbo usklajeni novi Pravilnik o službeni oceni (veljaven od 9. 1. 2010 dalje), ki je tako kot Uredba določil 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v 4. členu pa izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Zato je tožena stranka v sklepu o napredovanju za leto 2008 pravilno upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni.
manjkajoča pripravljalna vloga - domneva neprerekanih dejstev - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je tožena stranka v fazi pritožbenega postopka izkazala, da je pravočasno vložila pripravljalno vlogo, ki se v času odločanja o zadevi v spisu ni nahajala, zaradi česar je razpravljajoči sodnik pri izdaji sodbe izhajal iz drugačnega procesnega stanja, kot ga pritožbeno izkazuje tožena stranka, pravilno izpostavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opustitvijo presoje trditev, podanih v pripravljalni vlogi, je bila toženi stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
invalidnost III. kategorije - svoj poklic – javna dela - nadomestilo za invalidnost
Tožena stranka je tožničino invalidnost v predsodnem postopku ocenjevala glede na delovno mesto, na katerega je bila nazadnje razporejena, to je pomočnik inštruktorja, ki ga je tožnica opravljala preko javnih del in ni upoštevalo, da dela, ki se opravljajo v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic, kot ga definira 60. člen ZPIZ-1.
Pri tožnici gre za izgubo delovne zmožnosti za svoj poklic. Upoštevajoč opis del tožnica ni sposobna opravljati svojega poklica medicinskega tehnika oziroma vnašalca podatkov v računalnik, je pa zmožna opravljati dela na drugih delovnih mestih z omejitvami. Zato je utemeljen tožničin zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto. V skladu z določbo 94. člena ZPIZ-1 se tožnici prizna pravica do nadomestila za invalidnost.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13. ZSVarPre člen 4, 4/1, 6, 6/3. ZSV člen 27, 27/1.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se med lastne dohodke všteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno v lastni dohodek tožnikove družine v spornem letu vštelo tudi preživnino za otroka, ki se glede na prvi odstavek 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine. Tožnik je z vlogo pri Centru za socialno delo uveljavljal priznanje denarne socialne pomoči za celo družino in ne le zase. Zato so se skladno z 20. členom ZUPJS kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevali povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, od tega otroški dodatek in preživnina.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS0013615
ZPP člen 110, 110/2.
sodna taksa - rok za plačilo - predlog za podaljšanje roka
Sodišče lahko rok za plačilo sodne takse iz utemeljenih razlogov (občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se tožnik preživlja) podaljša oziroma plačilo odloži. Dejstvo, da pooblaščenec tožnika z njim ne more vzpostaviti kontakta, ni utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno predlogu tožnika ugoditi.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
S trditvami o nepravilnem vročanju tožbe s pozivom na odgovor na tožbo toženec ne more uspešno uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje. S temi razlogi lahko izpodbija zamudno sodbo.
Terjatev, ki jo tožnica v tem individualnem delovnem sporu poskuša zavarovati z predlagano začasno odredbo (odpoved pogodbe o zaposlitvi), spada med nedenarne terjatve. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje navedbe dejstev o verjetnem obstoju terjatev in dokazov, ki bi trditve tožnice potrjevali. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.
Sodišča prve stopnje je tožbo za razveljavitev izbirnega postopka in na sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti. ZDR-1 namreč ne predvideva sodnega varstva za te vrste sporov. Ker mora na podlagi 1. odstavka 18. člena ZPP sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost in ker je po predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
V obravnavanem primeru je bila tožniku starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZNZ, torej po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1. Tožnik je upravičen, da se mu že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja. Vendar pa materialnopravno podlago za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine predstavlja 417. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih) in ne 180. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera pokojnine).
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - huda premoženjska škoda
Zgolj dejstvo, da je nasprotni udeleženec, ki je relativno dobro situiran, po navedbah domačih opravil nekaj večjih nakupov, ne izkazuje, da bi si s tem povzročil hudo premoženjsko škodo. Neprerekane so ostale namreč njegove navedbe, da ima redne prihodke, večji znesek prihrankov ter lastno nepremično premoženje.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 24, 24/1, 58, 58/3. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/7. ZPP člen 214/3.
odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije o pravici do nadomestila preživnine – primernost izvršilnega naslova – subjektivna in objektivna določenost pravice oziroma obveznosti – pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve – pomen spremembe navedbe stranke o odločilnem dejstvu - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb -
Četudi ima lahko upravna odločba lastnost izvršilnega naslova, če tako določa zakon, je na njegovi podlagi dopustno dovoliti izvršbo le, če je ta tudi vsebinsko primerna za izvršbo.
S predloženo upravno odločbo je subjektivno in objektivno opredeljeno le upravno razmerje med upravičencem do nadomestila in njegovim izplačevalcem, ne pa tudi obveznost preživninskega zavezanca do izplačevalca zaradi vstopa v pravico preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v posledici izplačila nadomestila preživnine.
Golo sklicevanje na zakonsko dolžnost izterjave izplačanih zneskov, opredeljeno v sedmem odstavku 28. člena ZJSRS, ne zadošča.
Po pojasnjenem ima predložena odločba le pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
Dolžnik je v laičnem ugovoru zatrjeval, da ni pogojev za tek izvršbe, tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi izostanka pravočasne predložitve izvršilnega naslova, na katerega se je upnik sam skliceval v predlogu za izvršbo, ta ne obstaja.
zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.