ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13. ZSVarPre člen 4, 4/1, 6, 6/3. ZSV člen 27, 27/1.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se med lastne dohodke všteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno v lastni dohodek tožnikove družine v spornem letu vštelo tudi preživnino za otroka, ki se glede na prvi odstavek 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine. Tožnik je z vlogo pri Centru za socialno delo uveljavljal priznanje denarne socialne pomoči za celo družino in ne le zase. Zato so se skladno z 20. členom ZUPJS kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevali povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, od tega otroški dodatek in preživnina.
manjkajoča pripravljalna vloga - domneva neprerekanih dejstev - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je tožena stranka v fazi pritožbenega postopka izkazala, da je pravočasno vložila pripravljalno vlogo, ki se v času odločanja o zadevi v spisu ni nahajala, zaradi česar je razpravljajoči sodnik pri izdaji sodbe izhajal iz drugačnega procesnega stanja, kot ga pritožbeno izkazuje tožena stranka, pravilno izpostavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opustitvijo presoje trditev, podanih v pripravljalni vlogi, je bila toženi stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
invalidnost III. kategorije - svoj poklic – javna dela - nadomestilo za invalidnost
Tožena stranka je tožničino invalidnost v predsodnem postopku ocenjevala glede na delovno mesto, na katerega je bila nazadnje razporejena, to je pomočnik inštruktorja, ki ga je tožnica opravljala preko javnih del in ni upoštevalo, da dela, ki se opravljajo v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic, kot ga definira 60. člen ZPIZ-1.
Pri tožnici gre za izgubo delovne zmožnosti za svoj poklic. Upoštevajoč opis del tožnica ni sposobna opravljati svojega poklica medicinskega tehnika oziroma vnašalca podatkov v računalnik, je pa zmožna opravljati dela na drugih delovnih mestih z omejitvami. Zato je utemeljen tožničin zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto. V skladu z določbo 94. člena ZPIZ-1 se tožnici prizna pravica do nadomestila za invalidnost.
stvarna pristojnost - socialni spor - priznanje delovne dobe za čas prestajanja zaporne kazni
Tožnik s tožbenim zahtevkom, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas dela med prestajanjem kazni zapora, uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju, za sporno obdobje. Zato gre za socialni spor v smislu 1. točke 1. odstavka 7. člena ZDSS-1. Za odločanje v tem sporu je zato podana stvarna pristojnost socialnega sodišča v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
ZST člen 11. ZSVarPre člen 6, 6/3, 24, 24/2, 26, 27. ZUPJS člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 6.
sodna taksa - predlog za oprostitev - premoženjsko stanje - odločba ustavnega sodišča - denarna socialna pomoč
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilno tožnikovo pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Navedeni sklep je bil izdan zakonito, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik ne bi bil upravičen do socialne pomoči, če bi takšno vlogo vložil in da je v vlogi za takšno oprostitev navajal neresnične podatke.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - nadure - stimualcija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo stimulacije na podlagi Aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Stranki tega aneksa se sicer nista dogovorili za stimulacijo, temveč je iz vsebine aneksa razvidno, da sta se stranki z njim dogovorili za višjo plačo. Delavec in delodajalec lahko v okviru določil ZDR prosto sklepata pogodbe oziroma anekse, tudi o povišanju plače, zato je bila tožeča stranka upravičena do plačila iz naslova tega aneksa.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v tožbi navedel, da spornega dne ni prišel na delo zaradi bolezni in da je delovodjo seznanil s svojo boleznijo, da pa se je že naslednjega dne oglasil na delu, vendar ga je nadrejeni delavec napotil z delovišča in izjavil, da ga več ne potrebujejo. Tožnik je v potrditev svojih trditev predlagal zaslišanje prič, ki so slišale njun pogovor. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga po 2. in 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, glede na trditve tožnika, da v očitanem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela in da je svojo odsotnost za sporni dan opravičil. Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni podala nobenih nasprotnih trditev in dokazov, tako ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, čeprav je dokazno breme na njeni strani.
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja ne nazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013640
ZPP člen 1, 191, 191/1, 191/1-1, 191/1-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - sosporništvo - atrakcija pristojnosti - individualni delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjski spor
Pri tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko ne gre za spor med delavcem in delodajalcem (kar bi lahko bila pravna podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1) niti za spor med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom (kar bi lahko bila podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Tožnik je pri drugi toženi stranki utrpel poškodbo pri delu. Tja ga je napotil njegov delodajalec (prva tožena stranka), vendar zgolj zaradi te okoliščine delovno sodišče ni pristojno za odločanje o odškodninski tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko zaradi škode, ki jo je tožnik utrpel. Spor med tožnikom in drugo toženo stranko v zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi poškodbe pri delu, je premoženjski spor v smislu določbe 1. člena ZPP, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC0003939
ZST-1 člen 5. Tarifa točka 10.3.
sodni polog - obveznost plačila sodne takse
Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022321
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/10. ZKP člen 402, 402/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
S trditvami o nepravilnem vročanju tožbe s pozivom na odgovor na tožbo toženec ne more uspešno uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje. S temi razlogi lahko izpodbija zamudno sodbo.
invalidnina - telesna okvara - več telesnih okvar - seštevanje
V poglavju XI točka 1 Seznama telesnih okvar je določeno, da se, če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa ta seznam, skupni odstotek telesne okvare določi tako, da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % ali več, po 10 % pa za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali 30 %. V tožnikovem primeru je zato potrebno prvo telesno okvaro ovrednotiti v višini 30 %, drugo telesno okvaro pa v višini 10 %, kar pomeni, da skupna telesna okvara znaša 40 %. Ker je vzrok telesne okvare bolezen, v tem primeru niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji po določbi 144. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ta pogoj bi bil izpolnjen le v primeru, če bi bila pri tožniku ugotovljena najmanj 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni.
starostna pokojnina - pokojninska doba - prispevki - zavarovalna doba
V zadevi je sporno vprašanje upoštevanja obdobja od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1997 v pokojninsko dobo, ker je od priznanja te dobe odvisna odmera starostne pokojnine. Tedaj je vprašanje upoštevanja zavarovalne dobe bilo urejeno v ZPIZ/92 in ZTPPIZ. Zavarovalna doba se je zavezancem, ki so bili sami dolžni plačevati prispevke, torej tistim, ki so bili zavarovani na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, upoštevala le, če so bili za ta obdobja plačani prispevki (3. odstavek 202. člena ZPIZ/92). V primeru, ko je šlo za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa se je čas prebit v delovnem razmerju pred uveljavitvijo ZPIZ-1 upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki.
ZDR-1 člen 40, 40/2, 108, 108/2, 108/2-1, 125, 125/7.
odpravnina - konkurenčna klavzula - nadomestilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zato je upravičen do odpravnine iz tega naslova.
ZDR-1 v drugem odstavku 40. člena določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori najdlje za obdobje 2 let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga, ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. Med temi primeri prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni redne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga delavca ne veže konkurenčna klavzula in zato ni upravičen do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
ZDR člen 42, 126. ZJU člen 42. ZObr člen 88, 88/1.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - vojak
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Tožnik vodi pred istim sodiščem dve pravdi, v kateri zahteva s tožbo identični zahtevek in tudi izdajo identične začasne odredbe. Ker se tožnikov zahtevek v obeh tožbah opiral na isto dejansko stanje, je sodišče prve stopnje, v okviru predhodnega preizkusa tožbe, preverjalo obstoj procesnih predpostavk in ugotovilo, da je o vsebinsko enakem zahtevku, kakor ga je tožnik postavil v izpodbijani zadevi, že vložena tožba in teče pravda. Zato je tožnikovo tožbo z izpodbijanim sklepom skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
70. člena ZPIZ-1 se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Glede na to, da je osebna zdravnica predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine vložila 19. 10. 2012, bi sodišče prve stopnje v skladu z 170. členom ZPIZ-1 lahko naložilo izplačevanje invalidnine za telesno okvaro šele od 1. 5. 2012.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
Deseti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer pa se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju je sicer urejal stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, vendar pa je ocenitev delovne uspešnosti v okviru službene ocene omogočil šele z Uredbo usklajeni novi Pravilnik o službeni oceni (veljaven od 9. 1. 2010 dalje), ki je tako kot Uredba določil 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v 4. členu pa izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Zato je tožena stranka v sklepu o napredovanju za leto 2008 pravilno upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni.