V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - izvedenski mnenji - razlike med mnenjema
Sodišče druge stopnje nadalje kot pravilnega sprejema prvostopni zaključek, da sta obe med postopkom pridobljeni izvedenski mnenji primerljivi oz. se bistveno ne razlikujeta. Oba izvedenca sta tako ne glede na nekoliko različno numerično oceno zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti1, na katero pa sodišče ni vezano, zelo podobno opisala tožnikove vsakodnevne omejitve v poklicnem in vsakdanjem življenju, ki jih je pripisati posledicam nepravilnega zdravljenja utrpele poškodbe.
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSM0022321
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/10. ZKP člen 402, 402/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist.
Tožnik vodi pred istim sodiščem dve pravdi, v kateri zahteva s tožbo identični zahtevek in tudi izdajo identične začasne odredbe. Ker se tožnikov zahtevek v obeh tožbah opiral na isto dejansko stanje, je sodišče prve stopnje, v okviru predhodnega preizkusa tožbe, preverjalo obstoj procesnih predpostavk in ugotovilo, da je o vsebinsko enakem zahtevku, kakor ga je tožnik postavil v izpodbijani zadevi, že vložena tožba in teče pravda. Zato je tožnikovo tožbo z izpodbijanim sklepom skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
V obravnavanem primeru je bila tožniku starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZNZ, torej po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1. Tožnik je upravičen, da se mu že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja. Vendar pa materialnopravno podlago za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine predstavlja 417. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih) in ne 180. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera pokojnine).
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo, vloženo zoper zavrnilna posamična upravna akta o izredni denarni socialni pomoči in zaradi plačila odškodnine iz naslova nematerialne škode. Tožnica je k tožbi predložila le prvostopenjski posamični upravni akt in ni postopala v skladu z odredbo sodišča in v odrejenem roku ni predložila izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato je z izpodbijanim sklepom tožba v tem delu zakonito zavržena. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP je namreč sodišče tožbo dolžno zavreči, če ta ni popravljena ali dopolnjena tako, da je primerna za vsebinsko obravnavanje.
ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
javni zavod - direktor - razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožnica pri svojem delu direktorice ni ravnala po predpisih in statutu tožene stranke (tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala neupravičeno zavlačevanje postopka rednega vzdrževanja službenih vozil in postopka nujne sterilizacije inštrumentov, kot tudi, da dežurni službi ni pravočasno zagotovila novega tiskalnika, kar je oteževalo delovni proces,...), zaradi njenega nepravilnega dela pa bi lahko nastale hujše motnje v delovanju tožene stranke (javnega zavoda - zdravstvenega doma). Zato so obstajali razlogi po 3. in 4. alineji drugega odstavka 38. člena ZZ in statutu tožene stranke za razrešitev tožnica z mesta direktorice.
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
S trditvami o nepravilnem vročanju tožbe s pozivom na odgovor na tožbo toženec ne more uspešno uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje. S temi razlogi lahko izpodbija zamudno sodbo.
Tožeča stranka sicer v pritožbi navaja in k tem navedbam predlaga tudi dokaze, da je sodno takso plačala, vendar pa tako iz njenih navedb kot tudi iz dokaza izhaja, da ni plačala takse v zahtevani višini 180,00 EUR, pač pa je plačala takso le delno. Ker torej takse ni plačala v celoti, je sodišče pravilno štelo, da je bila tožba umaknjena in pravilno postopek ustavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prišlo je do organizacijske spremembe zaradi katerih je prenehala potreba po delu treh delavcev). Izpolnila je vse obveznosti, ki izhajajo iz dejstva, da je šlo za odpoved večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. Tožena stranka je izpolnila obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, kakor je določena v 99. členu ZDR-1, prav tako obveznost obveščanja Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi 100. člena ZDR-1. Program razreševanja presežnih delavcev vsebuje vse elemente iz 101. člena ZDR-1. Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev pravilno upoštevala kriterije in merila za določitev presežnih delavcev, ki jih je sama določila po predhodnem posvetovanju s sindikati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZDR člen 42, 126. ZJU člen 42. ZObr člen 88, 88/1.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - vojak
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081417
OZ člen 101. ZFPPIPP člen 211, 212, 217.
ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – nastop zamude – sklep o potrditvi prisilne poravnave – učinkovanje potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Pogodbeno določilo, da je plačilo pogojeno z izdelavo končnega obračuna s strani naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Njegova neizpolnitev pa ne more pomeniti, da stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti oziroma lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S potekom razumnega časa je treba šteti, kot da čas izpolnitve ni bil določen in lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
starostna pokojnina - pokojninska doba - prispevki - zavarovalna doba
V zadevi je sporno vprašanje upoštevanja obdobja od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1997 v pokojninsko dobo, ker je od priznanja te dobe odvisna odmera starostne pokojnine. Tedaj je vprašanje upoštevanja zavarovalne dobe bilo urejeno v ZPIZ/92 in ZTPPIZ. Zavarovalna doba se je zavezancem, ki so bili sami dolžni plačevati prispevke, torej tistim, ki so bili zavarovani na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, upoštevala le, če so bili za ta obdobja plačani prispevki (3. odstavek 202. člena ZPIZ/92). V primeru, ko je šlo za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa se je čas prebit v delovnem razmerju pred uveljavitvijo ZPIZ-1 upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki.