ZPP člen 213, 213/2, 154, 154/2. OZ člen 103, 110, 171.
izvedba dokazov - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravdni stroški - uspeh v sporu
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu, kot tudi njuni stroški.
odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - izostanek odločitve o delu zahtevka - dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
V primerih, ko sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, v obrazložitvi pa navede, da je ta (v izreku manjkajoči del zahtevka) zavrnilo (in tudi pojasni zakaj), gre za položaj iz 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pride v poštev le izdaja dopolnilne sodbe (325. do 327. člena ZPP). Tožeča stranka možnosti za izdajo dopolnilne sodbe ni izkoristila, temveč je vložila pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki v sodbenem izreku ni zajet. Pritožba je jasna in nedvoumna. Tožeča stranka se ne pritožuje samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, zato tudi ni podlage, da bi se njena pritožba na podlagi tretjega odstavka 327. člena ZPP štela kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
OZ člen 82, 82/1, 82/2. SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1, 212/2.
služnost hoje in vožnje - motenje stvarne služnosti - postavitev prometnega znaka in zapornice
Samovoljna postavitev znaka, ki omejuje vožnjo z vozili do 3,5 t skupne teže, pomeni neutemeljeno motenje pravice stvarne služnosti. Slednja je ustanovljena v korist gospodujočega zemljišča in zato lahko uporabljajo služeče zemljišče vsi tisti, ki izvršujejo vsebino služnosti v skladu z njenim namenom. Ker se od ljudi ne samo pričakuje ampak celo zahteva, da pravila spoštujejo, bi ravnanje v nasprotju s postavljenim znakom (ki ima naravo upravne odločbe), četudi gre za samovoljno postavitev, pomenilo kršitev, zato je povsem razumen zaključek, da bi znak takšne osebe upoštevale, s tem pa bi bila stvarna služnost omejena in poseženo v načelo koristi. Tudi postavitev zapornice, ki sta jo toženca „nekajkrat zaklenila“ pomeni neutemeljeno motenje stvarne služnosti hoje in vožnje, ki je bila izvrševana skladno in upoštevaje načelo „civiliter uti“. Že postavitev zapornice pomeni omejevanje pri izvrševanju vsebine stvarne služnosti, kadar pa je ta zapornica zaklenjena, pa ne more biti nobenega dvoma, da je izvrševanje služnosti onemogočeno.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006041
ZNP člen 7, 120. ZPP člen 291, 291/2.
delitev skupnega premoženja – fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti – narok v nepravdnem postopku – kršitev načela kontradiktornosti
V postopku za delitev stvari v solastnini je razpis naroka izrecno predpisan (120. člen ZNP). Obravnavanje izvedenčevih predlogov delitve na naroku bi lahko pripeljalo do drugačnega predloga udeležencev o načinu delitve. Z izpodbijanim sklepom sprejeta fizična delitev je namreč pripeljala do precejšnje razlike v vrednosti nepremičnin, ki jih po sklepu pridobi v izključno last posamezen udeleženec postopka, kar ima za posledico tudi sorazmerno visoko izplačilo vrednosti s strani tistega solastnika, ki je po sklepu pridobil večjo vrednost.
OZ člen 190, 199. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 1, 1/1, 4, 9, 10, 11, 13, 14, 14/1, 19. Uredba o oskrbi z vodo člen 1, 1/1, 23.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – samovoljna priključitev na javni vodovod – poslovodstvo brez naročila – izvajanje lokalne javne službe – obveznost dobave pitne vode – prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovod
Tožeča stranka je brez soglasja lastnikov zasebnega vodovoda vanj speljala vodo iz drugega vodnega vira (tistega, iz katerega se napaja javni vodovod). Zaradi takšnega dejanja, s člani vodovodne skupnosti niso soglašali, tožeča stranka kot izvajalka javne službe ne more zaračunavati vodarine, okoljske dajatve in omrežnine na podlagi predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo preko javnega vodovodnega sistema. Ker tožeča stranka ni zatrdila, koliko vode naj bi toženka dejansko porabila, ni upravičena niti do (vsaj delnega) plačila po kaki drugi pravni podlagi.
odškodninska odgovornost delodajalca - organi vodenja ali nadzora - skrbnost in odgovornost - dokazno breme
Pravni temelj odškodninskega zahtevka tožeče stranke je (ne glede na drugačne tožbene navedbe) določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 o tem, da so člani vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme glede nastanka škode in njene višine ter glede vzročne zveze med škodo in protipravnim ravnanjem toženca, na tožencu (direktorju družbe) pa je bilo dokazno breme, da je vestno in pošteno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Tožeča stranka je uspela dokazati, da ji je nastala škoda v višini inventurnega primanjkljaja. Kot protipravno ravnanje toženca sodišče prve stopnje navaja, da toženec kot zakoniti zastopnik ni ravnal s skrbnostjo in vestnostjo dobrega gospodarstvenika, to je, da ni ravnal tako, da ne bi prišlo do takšnih odstopanj pri evidentiranem trgovskem blagu. Takšno pojmovanje protipravnosti pomeni uveljavljanje objektivne odgovornosti poslovodje za rezultat. Vendar pa naloge in obveznosti poslovodij ne sodijo med obligacije rezultata, temveč med obligacije prizadevanja. Tudi tožena stranka se je očitno zavedala, da ugotovljeni primanjkljaj ni mogel nastati zgolj zato, ker toženec ni opravljal ustreznega nadzora nad skladiščnikom, saj sicer ne bi trdila, da bi bil primanjkljaj odkrit prej oziroma, da bi bil manjši, če bi toženec opravljal ustrezni nadzor. Tožeča stranka zato ni dokazala vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0082892
ZPP člen 44. ZST-1 člen 25, 30. URS člen 22.
zapuščinski postopek - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - enako varstvo pravic
Zaradi enakega varstva pravic v postopkih pred sodiščem toženi stranki ni mogoče odreči možnosti vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta. Ker iz navedb toženca izhaja, da je tožeča stranka vrednost spornega predmeta označila očitno prenizko in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije, je sodišče ravnalo pravilno, ko je opravilo svojo korekturno dolžnost, pri čemer je upoštevalo navedbe obeh pravdnih strank.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - neupoštevanje napotkov sodišča - pomanjkljivo izvedensko mnenje
Čeprav iz podatkov v spisu ni razbrati, da bi izvedenec navedenemu napotku sodišča sledil in stranke postopka o predvidenem datumu ogleda dejansko tudi obvestil, zgolj zaradi tega po presoji sodišča druge stopnje izvedenec ni izgubil pravice do nagrade za sicer nesporno opravljeno opravilo, kakor tudi za stroške v zvezi z njim.
upravljanje večstanovanjskih stavb – upravljanje s stvarjo – etažna lastnina – upravnik – obvezna določitev upravnika – skupnost lastnikov – pogodba o medsebojnih razmerjih – nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu – izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika – mandatna pogodba – pravica do zasebne lastnine
Izvršitev sprejetih sklepov z učinkom zoper vse etažne lastnike je namreč v domeni upravnika, ki mora pri tem spoštovati tudi zakonske in podzakonske predpise, s čimer se zagotavlja varstvo pravic vseh etažnih lastnikov, etažni lastniki sami pa lahko to pravico uresničujejo le v primerih, ko ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo ali pa se v pogodbi o medsebojnih razmerjih posebej dogovorijo o njihovem nastopanju v pravnem prometu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007126
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje goljufije - opredelitev pojma prihrankov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da objektivne okoliščine primera niso problematične, temveč zgolj pravno vprašanje, ali se je v času, ko sta obdolženca oddala vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja štelo, da prihranki ne sodijo v kategorijo premoženja, ki se upošteva kot eden od pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Obdolženi vztraja pri stališču, da prihranki z vidika socialnovarstvenih predpisov v času storitve kaznivega dejanja niso sodili med premoženje, kar naj bi bilo, kot se je izrazil, celo splošno znano dejstvo. Vendar to dejstvo ni splošno znano, temveč velja ravno obratno, da prihranki, ki jih ima posameznik, sodijo med njegovo premoženje, kar je že samo po sebi tako umevno, da tega ni potrebno posebej obrazlagati.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/1, 47, 481, 481/2, 482, 483.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožena stranka je odvetnik. Iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu (ZOdvT) izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so odvetniki zasebniki, izhaja iz sedmega odstavka 7. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih, to so členi 481 do 484), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne sodi v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP. V obravnavanem primeru pa tudi po vsebini (t. i. kavzalni kriterij) ne gre za spor iz 483. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepopoln predlog za taksno oprostitev, saj ga tožena stranka kljub pozivu in opozorilu na pravne posledice ni pravilno in popolno dopolnila.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - upoštevni pritožbeni razlogi
To pa pomeni, da so v primeru, kot je obravnavani, ko se je postopek izbrisa začel na podlagi domneve o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (sodišče je prejelo obvestilo obvestilo izvršitelja, da dolžnik na naslovu, vpisanem v sodni register nima poslovnih prostorov, nima označenega potnega predalčnika in nima table z oznako firme) in ne o obstoju izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pravno neupoštevne trditve pritožbe, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti in da zaradi tega ni pogojev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti
Glede pritožbene trditve, da obdolžencu ni mogoče očitati begosumnosti, ker se ni upiral prijetju oziroma ker ni z ničemer pokazal, da namerava pobegniti in da je sodišču njegov naslov znan, ter da ni mogoče sklepati, da se sodnim pozivom ne bi odzival, pritožbeno sodišče le še pojasnjuje, da obdolženčevo upiranje prijetju ali kakšno drugo njegovo aktivno ravnanje, ki bi kazalo na njegov namen, da bo pobegnil, ni pogoj oziroma edina okoliščina, na podlagi katere sodišče sklepa o begosumnosti storilca kaznivega dejanja. Možnost izdaje evropskega pripornega naloga, kar še omenja pritožba zagovornika obdolženca, ni ukrep, zaradi katerega bi sodišče pripor, odrejen iz razloga begosumnosti, odpravilo oziroma ga sploh ne bi odredilo.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - podpis pritožnika - krog upravičencev do pritožbe
S pritožbo pritožnik izjavi svojo voljo o nestrinjanju z odločbo sodišča prve stopnje in pri tem (praviloma) tudi navede razloge za nestrinjanje. Takšno izjavo volje pritožnik potrdi s svojim podpisom, ki je ena izmed bistvenih sestavin pritožbe. Namen oziroma funkcija podpisa je izkazovanje istovetnosti vložnika pritožbe. Pri preizkusu, ali je pritožbo vložila oseba, ki je upravičena do vložitve pritožbe zoper določeno vrsto odločbe, je tako potrebno najprej presoditi, kdo je dejansko vložil pritožbe, torej za čigavo izjavo volje gre.
Čeprav se pravilom šteje, da je pritožbo oziroma drugo vlogo vložil tisti, ki jo je podpisal, pa je v obravnavani zadevi iz vsebine pritožbe zoper sklep z dne 10.10.2014 jasno razvidno, da gre za storilčevo izjavo volje, torej za njegovo pritožbo, in ne za izjavo volje njegovega očeta, ki ni upravičenec do pritožbe zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti ne more nastopati kot storilčev zagovornik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.