osebni stečaj - sklep o končanju postopka brez razdelitve upnikom - izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev - neznatna stečajna masa - preizkus naknadno prijavljenih terjatev
Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.
ZPP člen 213, 213/2, 154, 154/2. OZ člen 103, 110, 171.
izvedba dokazov - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravdni stroški - uspeh v sporu
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu, kot tudi njuni stroški.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 221m, 221m/5, 221m/6.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev
Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče v postopku prisilne poravnave dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika in nadaljevanje postopkov izvršbe in zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev, ki so bili prekinjeni po 1. odstavku 132. člena ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073455
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 231, 235, 240. OZ člen 417, 419, 1012, 1013, 1019, 1019/3.
začetek postopka osebnega stečaja – pogoj za zavarovanje z začasno odredbo in za presojo aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja – predlagatelj postopka kot edini dolžnikov upnik – solidarno poroštvo – obveznosti solidarnega poroka – cesija – odstop terjatve – obvestilo o prenosu terjatve
Obvestilo o morebitnem prenosu terjatve dolžniku ni bilo niti naznanjeno (s strani odstopnika) niti o tem ni bil obveščen (s strani prevzemnika), takega učinka pa vsekakor ne more imeti navedba v obrazložitvi sklepa v postopku, v katerem se ta vprašanja (odstop terjatve) ne rešujejo (to je v postopku sodnopravnega nadzora zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0082892
ZPP člen 44. ZST-1 člen 25, 30. URS člen 22.
zapuščinski postopek - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - enako varstvo pravic
Zaradi enakega varstva pravic v postopkih pred sodiščem toženi stranki ni mogoče odreči možnosti vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta. Ker iz navedb toženca izhaja, da je tožeča stranka vrednost spornega predmeta označila očitno prenizko in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije, je sodišče ravnalo pravilno, ko je opravilo svojo korekturno dolžnost, pri čemer je upoštevalo navedbe obeh pravdnih strank.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - neupoštevanje napotkov sodišča - pomanjkljivo izvedensko mnenje
Čeprav iz podatkov v spisu ni razbrati, da bi izvedenec navedenemu napotku sodišča sledil in stranke postopka o predvidenem datumu ogleda dejansko tudi obvestil, zgolj zaradi tega po presoji sodišča druge stopnje izvedenec ni izgubil pravice do nagrade za sicer nesporno opravljeno opravilo, kakor tudi za stroške v zvezi z njim.
odškodninska odgovornost delodajalca - organi vodenja ali nadzora - skrbnost in odgovornost - dokazno breme
Pravni temelj odškodninskega zahtevka tožeče stranke je (ne glede na drugačne tožbene navedbe) določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 o tem, da so člani vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme glede nastanka škode in njene višine ter glede vzročne zveze med škodo in protipravnim ravnanjem toženca, na tožencu (direktorju družbe) pa je bilo dokazno breme, da je vestno in pošteno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Tožeča stranka je uspela dokazati, da ji je nastala škoda v višini inventurnega primanjkljaja. Kot protipravno ravnanje toženca sodišče prve stopnje navaja, da toženec kot zakoniti zastopnik ni ravnal s skrbnostjo in vestnostjo dobrega gospodarstvenika, to je, da ni ravnal tako, da ne bi prišlo do takšnih odstopanj pri evidentiranem trgovskem blagu. Takšno pojmovanje protipravnosti pomeni uveljavljanje objektivne odgovornosti poslovodje za rezultat. Vendar pa naloge in obveznosti poslovodij ne sodijo med obligacije rezultata, temveč med obligacije prizadevanja. Tudi tožena stranka se je očitno zavedala, da ugotovljeni primanjkljaj ni mogel nastati zgolj zato, ker toženec ni opravljal ustreznega nadzora nad skladiščnikom, saj sicer ne bi trdila, da bi bil primanjkljaj odkrit prej oziroma, da bi bil manjši, če bi toženec opravljal ustrezni nadzor. Tožeča stranka zato ni dokazala vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem toženca.
OZ člen 190, 199. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 1, 1/1, 4, 9, 10, 11, 13, 14, 14/1, 19. Uredba o oskrbi z vodo člen 1, 1/1, 23.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – samovoljna priključitev na javni vodovod – poslovodstvo brez naročila – izvajanje lokalne javne službe – obveznost dobave pitne vode – prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovod
Tožeča stranka je brez soglasja lastnikov zasebnega vodovoda vanj speljala vodo iz drugega vodnega vira (tistega, iz katerega se napaja javni vodovod). Zaradi takšnega dejanja, s člani vodovodne skupnosti niso soglašali, tožeča stranka kot izvajalka javne službe ne more zaračunavati vodarine, okoljske dajatve in omrežnine na podlagi predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo preko javnega vodovodnega sistema. Ker tožeča stranka ni zatrdila, koliko vode naj bi toženka dejansko porabila, ni upravičena niti do (vsaj delnega) plačila po kaki drugi pravni podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007126
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje goljufije - opredelitev pojma prihrankov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da objektivne okoliščine primera niso problematične, temveč zgolj pravno vprašanje, ali se je v času, ko sta obdolženca oddala vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja štelo, da prihranki ne sodijo v kategorijo premoženja, ki se upošteva kot eden od pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Obdolženi vztraja pri stališču, da prihranki z vidika socialnovarstvenih predpisov v času storitve kaznivega dejanja niso sodili med premoženje, kar naj bi bilo, kot se je izrazil, celo splošno znano dejstvo. Vendar to dejstvo ni splošno znano, temveč velja ravno obratno, da prihranki, ki jih ima posameznik, sodijo med njegovo premoženje, kar je že samo po sebi tako umevno, da tega ni potrebno posebej obrazlagati.
upravljanje večstanovanjskih stavb – upravljanje s stvarjo – etažna lastnina – upravnik – obvezna določitev upravnika – skupnost lastnikov – pogodba o medsebojnih razmerjih – nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu – izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika – mandatna pogodba – pravica do zasebne lastnine
Izvršitev sprejetih sklepov z učinkom zoper vse etažne lastnike je namreč v domeni upravnika, ki mora pri tem spoštovati tudi zakonske in podzakonske predpise, s čimer se zagotavlja varstvo pravic vseh etažnih lastnikov, etažni lastniki sami pa lahko to pravico uresničujejo le v primerih, ko ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo ali pa se v pogodbi o medsebojnih razmerjih posebej dogovorijo o njihovem nastopanju v pravnem prometu.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepopoln predlog za taksno oprostitev, saj ga tožena stranka kljub pozivu in opozorilu na pravne posledice ni pravilno in popolno dopolnila.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti
Glede pritožbene trditve, da obdolžencu ni mogoče očitati begosumnosti, ker se ni upiral prijetju oziroma ker ni z ničemer pokazal, da namerava pobegniti in da je sodišču njegov naslov znan, ter da ni mogoče sklepati, da se sodnim pozivom ne bi odzival, pritožbeno sodišče le še pojasnjuje, da obdolženčevo upiranje prijetju ali kakšno drugo njegovo aktivno ravnanje, ki bi kazalo na njegov namen, da bo pobegnil, ni pogoj oziroma edina okoliščina, na podlagi katere sodišče sklepa o begosumnosti storilca kaznivega dejanja. Možnost izdaje evropskega pripornega naloga, kar še omenja pritožba zagovornika obdolženca, ni ukrep, zaradi katerega bi sodišče pripor, odrejen iz razloga begosumnosti, odpravilo oziroma ga sploh ne bi odredilo.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/1, 47, 481, 481/2, 482, 483.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožena stranka je odvetnik. Iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu (ZOdvT) izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so odvetniki zasebniki, izhaja iz sedmega odstavka 7. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih, to so členi 481 do 484), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne sodi v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP. V obravnavanem primeru pa tudi po vsebini (t. i. kavzalni kriterij) ne gre za spor iz 483. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - upoštevni pritožbeni razlogi
To pa pomeni, da so v primeru, kot je obravnavani, ko se je postopek izbrisa začel na podlagi domneve o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (sodišče je prejelo obvestilo obvestilo izvršitelja, da dolžnik na naslovu, vpisanem v sodni register nima poslovnih prostorov, nima označenega potnega predalčnika in nima table z oznako firme) in ne o obstoju izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pravno neupoštevne trditve pritožbe, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti in da zaradi tega ni pogojev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - podpis pritožnika - krog upravičencev do pritožbe
S pritožbo pritožnik izjavi svojo voljo o nestrinjanju z odločbo sodišča prve stopnje in pri tem (praviloma) tudi navede razloge za nestrinjanje. Takšno izjavo volje pritožnik potrdi s svojim podpisom, ki je ena izmed bistvenih sestavin pritožbe. Namen oziroma funkcija podpisa je izkazovanje istovetnosti vložnika pritožbe. Pri preizkusu, ali je pritožbo vložila oseba, ki je upravičena do vložitve pritožbe zoper določeno vrsto odločbe, je tako potrebno najprej presoditi, kdo je dejansko vložil pritožbe, torej za čigavo izjavo volje gre.
Čeprav se pravilom šteje, da je pritožbo oziroma drugo vlogo vložil tisti, ki jo je podpisal, pa je v obravnavani zadevi iz vsebine pritožbe zoper sklep z dne 10.10.2014 jasno razvidno, da gre za storilčevo izjavo volje, torej za njegovo pritožbo, in ne za izjavo volje njegovega očeta, ki ni upravičenec do pritožbe zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti ne more nastopati kot storilčev zagovornik.
odvzem poslovne sposobnosti - odločilna dejstva - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Iz predloga predlagatelja, iz podatkov v spisu in iz izpodbijanega sklepa izhajajo številna dejstva o tem, kako nasprotna udeleženka ni znala pravilno negovati svoje mladoletne hčerke ter poskrbeti zanjo. To pa so dejstva o njenem ravnanju, ki kažejo na hudo zanemarjanje roditeljske dolžnosti in s tem na izpolnitev pogojev za odvzem roditeljske pravice, niso pa pravno odločilna za presojo utemeljenosti predloga za odvzem poslovne sposobnosti.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 3, 36, 36/1, 38. ZPIZ-1 člen 36, 187. ZPIZVZ člen 1.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo - bivši vojaški zavarovanci
Tožnik je bil ves čas vojaški zavarovanec, nazadnje v ZR Jugoslaviji, kjer mu je bila tudi priznana pravica do predčasne starostne pokojnine od 20. 8. 1998 dalje. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju določa, da v primerih kot je ta, glede na to, da je bila tožniku pokojnina priznana leta 1998 s strani Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, torej pred uveljavitvijo tega sporazuma, ostane takšna dajatev obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je prvi priznal pokojnino. Takšne pokojnine se ponovno ne odmerijo. V konkretnem primeru je pokojnina tožnika še naprej obveznost Republike Srbije.
Tožeča stranka sicer v pritožbi navaja in k tem navedbam predlaga tudi dokaze, da je sodno takso plačala, vendar pa tako iz njenih navedb kot tudi iz dokaza izhaja, da ni plačala takse v zahtevani višini 180,00 EUR, pač pa je plačala takso le delno. Ker torej takse ni plačala v celoti, je sodišče pravilno štelo, da je bila tožba umaknjena in pravilno postopek ustavilo.
Oškodovanec mora dokazati, da obstajajo prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, vzročna zveza in škoda. Odgovorna oseba pa se odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da krivda ni podana.
V skladu z 1. odstavkom 325. člena ZPP stranka lahko v 15. dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali pa ni odločilo o delu zahtevka. Postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, saj je tožnik tožbo umaknil le glede zahtevka v zvezi z drugostopenjskim sklepom tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s prvostopenjskim sklepom, zato bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločalo šele takrat, ko bo odločalo o preostalem delu tožbenega zahtevka. Zato ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor je določen v 1. odstavku 325. člena ZPP. Le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, je možno predlagati izdajo dopolnilne sodbe oz. v konkretnem primeru dopolnilnega sklepa.