V ozadju spora pravdnih strank gre za spor o lastninski pravici, saj je tožnik zatrjeval, da je parcelo koristil v dobri veri sam in po svojih prednikih kot lastniški posestnik, toženci pa, da jo je koristil na podlagi dovoljenja tretjega toženca, torej zgolj kot imetnik. Prekarist ne uživa posestnega varstva, ker je bistvo (takega) imetnika zavedanje, da dejansko izvršuje tujo oblast. Ob nespornosti tožnikove dolgoletne posesti je bilo dokazno breme, da naj bi tožnik v resnici izvajal posest zgolj na podlagi toženčeve začasne prepustitve zemljišča, na toženi stranki.
ZFPPIPP člen 105, 126, 126/2, 129. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 8, 8/2.
Upravitelj ima v postopku insolventnosti omejeno možnost pritožbe, vendar pa zato še ni mogoče sklepati, da ima vselej, ko vloži pritožbo, tudi pravico do povrnitve tako nastalih (pritožbenih) stroškov.
ZFPPIPP člen 376, 378, 383, 386, 386/4, 396, 396/4.
osebni stečaj – končanje postopka osebnega stečaja – preizkus terjatev – naknadno prijavljena terjatev – namen postopka osebnega stečaja – pridobitev izvršilnega naslova
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 382, 382/1, 398, 398/2, 399.
konec postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti - prepozen predlog za odpust obveznosti – upravičen predlagatelj odpusta obveznosti
Upravitelj ni upravičen predlagatelj za vložitev predloga za odpust obveznosti, pač pa je to dolžnik sam. Stečajni dolžnik je tisti, ki lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, česar pa pritožnik v tem postopku ni storil. „Predlog“ v pritožbi je prepozen, dolžnik pa tudi ni predložil predpisane izjave o neobstoju ovir za odpust obveznosti. Ker torej predlog za odpust obveznosti ni bil vložen, niso obstajale ovire za končanje stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 129, 399, 399-1, 403, 403-1, 404, 404-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje – stroški upnika – stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti – domneva nedolžnosti
Razlaga, po kateri gre za zakonski 6-mesečni prekluzivni rok tudi v primeru, ko pravnomočna kazenska obsodba za kaznivo dejanje kot ovira za odpust obveznosti nastopi kasneje (v času preizkusnega obdobja), nanaša pa se na obdobje, relevantno za odločitev o odpustu obveznosti, bi namreč pripeljala do možnosti zlorabe tega instituta kot tudi do neenakopravnega obravnavanja dolžnikov, ki so v enakem pravnem položaju. Zgolj jezikovna razlaga torej pripelje do pravnih posledic, ki so povsem nasprotne namenu samega zakona, ki odpusta obveznosti ne dopušča, če v preizkusnem obdobju obstaja ovira za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0082892
ZPP člen 44. ZST-1 člen 25, 30. URS člen 22.
zapuščinski postopek - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - enako varstvo pravic
Zaradi enakega varstva pravic v postopkih pred sodiščem toženi stranki ni mogoče odreči možnosti vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta. Ker iz navedb toženca izhaja, da je tožeča stranka vrednost spornega predmeta označila očitno prenizko in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije, je sodišče ravnalo pravilno, ko je opravilo svojo korekturno dolžnost, pri čemer je upoštevalo navedbe obeh pravdnih strank.
OZ člen 190, 199. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 1, 1/1, 4, 9, 10, 11, 13, 14, 14/1, 19. Uredba o oskrbi z vodo člen 1, 1/1, 23.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – samovoljna priključitev na javni vodovod – poslovodstvo brez naročila – izvajanje lokalne javne službe – obveznost dobave pitne vode – prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovod
Tožeča stranka je brez soglasja lastnikov zasebnega vodovoda vanj speljala vodo iz drugega vodnega vira (tistega, iz katerega se napaja javni vodovod). Zaradi takšnega dejanja, s člani vodovodne skupnosti niso soglašali, tožeča stranka kot izvajalka javne službe ne more zaračunavati vodarine, okoljske dajatve in omrežnine na podlagi predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo preko javnega vodovodnega sistema. Ker tožeča stranka ni zatrdila, koliko vode naj bi toženka dejansko porabila, ni upravičena niti do (vsaj delnega) plačila po kaki drugi pravni podlagi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - neupoštevanje napotkov sodišča - pomanjkljivo izvedensko mnenje
Čeprav iz podatkov v spisu ni razbrati, da bi izvedenec navedenemu napotku sodišča sledil in stranke postopka o predvidenem datumu ogleda dejansko tudi obvestil, zgolj zaradi tega po presoji sodišča druge stopnje izvedenec ni izgubil pravice do nagrade za sicer nesporno opravljeno opravilo, kakor tudi za stroške v zvezi z njim.
upravljanje večstanovanjskih stavb – upravljanje s stvarjo – etažna lastnina – upravnik – obvezna določitev upravnika – skupnost lastnikov – pogodba o medsebojnih razmerjih – nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu – izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika – mandatna pogodba – pravica do zasebne lastnine
Izvršitev sprejetih sklepov z učinkom zoper vse etažne lastnike je namreč v domeni upravnika, ki mora pri tem spoštovati tudi zakonske in podzakonske predpise, s čimer se zagotavlja varstvo pravic vseh etažnih lastnikov, etažni lastniki sami pa lahko to pravico uresničujejo le v primerih, ko ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo ali pa se v pogodbi o medsebojnih razmerjih posebej dogovorijo o njihovem nastopanju v pravnem prometu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007126
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje goljufije - opredelitev pojma prihrankov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da objektivne okoliščine primera niso problematične, temveč zgolj pravno vprašanje, ali se je v času, ko sta obdolženca oddala vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja štelo, da prihranki ne sodijo v kategorijo premoženja, ki se upošteva kot eden od pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Obdolženi vztraja pri stališču, da prihranki z vidika socialnovarstvenih predpisov v času storitve kaznivega dejanja niso sodili med premoženje, kar naj bi bilo, kot se je izrazil, celo splošno znano dejstvo. Vendar to dejstvo ni splošno znano, temveč velja ravno obratno, da prihranki, ki jih ima posameznik, sodijo med njegovo premoženje, kar je že samo po sebi tako umevno, da tega ni potrebno posebej obrazlagati.
odškodninska odgovornost delodajalca - organi vodenja ali nadzora - skrbnost in odgovornost - dokazno breme
Pravni temelj odškodninskega zahtevka tožeče stranke je (ne glede na drugačne tožbene navedbe) določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 o tem, da so člani vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme glede nastanka škode in njene višine ter glede vzročne zveze med škodo in protipravnim ravnanjem toženca, na tožencu (direktorju družbe) pa je bilo dokazno breme, da je vestno in pošteno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Tožeča stranka je uspela dokazati, da ji je nastala škoda v višini inventurnega primanjkljaja. Kot protipravno ravnanje toženca sodišče prve stopnje navaja, da toženec kot zakoniti zastopnik ni ravnal s skrbnostjo in vestnostjo dobrega gospodarstvenika, to je, da ni ravnal tako, da ne bi prišlo do takšnih odstopanj pri evidentiranem trgovskem blagu. Takšno pojmovanje protipravnosti pomeni uveljavljanje objektivne odgovornosti poslovodje za rezultat. Vendar pa naloge in obveznosti poslovodij ne sodijo med obligacije rezultata, temveč med obligacije prizadevanja. Tudi tožena stranka se je očitno zavedala, da ugotovljeni primanjkljaj ni mogel nastati zgolj zato, ker toženec ni opravljal ustreznega nadzora nad skladiščnikom, saj sicer ne bi trdila, da bi bil primanjkljaj odkrit prej oziroma, da bi bil manjši, če bi toženec opravljal ustrezni nadzor. Tožeča stranka zato ni dokazala vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem toženca.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepopoln predlog za taksno oprostitev, saj ga tožena stranka kljub pozivu in opozorilu na pravne posledice ni pravilno in popolno dopolnila.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/1, 47, 481, 481/2, 482, 483.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožena stranka je odvetnik. Iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu (ZOdvT) izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so odvetniki zasebniki, izhaja iz sedmega odstavka 7. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih, to so členi 481 do 484), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne sodi v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP. V obravnavanem primeru pa tudi po vsebini (t. i. kavzalni kriterij) ne gre za spor iz 483. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - podpis pritožnika - krog upravičencev do pritožbe
S pritožbo pritožnik izjavi svojo voljo o nestrinjanju z odločbo sodišča prve stopnje in pri tem (praviloma) tudi navede razloge za nestrinjanje. Takšno izjavo volje pritožnik potrdi s svojim podpisom, ki je ena izmed bistvenih sestavin pritožbe. Namen oziroma funkcija podpisa je izkazovanje istovetnosti vložnika pritožbe. Pri preizkusu, ali je pritožbo vložila oseba, ki je upravičena do vložitve pritožbe zoper določeno vrsto odločbe, je tako potrebno najprej presoditi, kdo je dejansko vložil pritožbe, torej za čigavo izjavo volje gre.
Čeprav se pravilom šteje, da je pritožbo oziroma drugo vlogo vložil tisti, ki jo je podpisal, pa je v obravnavani zadevi iz vsebine pritožbe zoper sklep z dne 10.10.2014 jasno razvidno, da gre za storilčevo izjavo volje, torej za njegovo pritožbo, in ne za izjavo volje njegovega očeta, ki ni upravičenec do pritožbe zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti ne more nastopati kot storilčev zagovornik.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti
Glede pritožbene trditve, da obdolžencu ni mogoče očitati begosumnosti, ker se ni upiral prijetju oziroma ker ni z ničemer pokazal, da namerava pobegniti in da je sodišču njegov naslov znan, ter da ni mogoče sklepati, da se sodnim pozivom ne bi odzival, pritožbeno sodišče le še pojasnjuje, da obdolženčevo upiranje prijetju ali kakšno drugo njegovo aktivno ravnanje, ki bi kazalo na njegov namen, da bo pobegnil, ni pogoj oziroma edina okoliščina, na podlagi katere sodišče sklepa o begosumnosti storilca kaznivega dejanja. Možnost izdaje evropskega pripornega naloga, kar še omenja pritožba zagovornika obdolženca, ni ukrep, zaradi katerega bi sodišče pripor, odrejen iz razloga begosumnosti, odpravilo oziroma ga sploh ne bi odredilo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - upoštevni pritožbeni razlogi
To pa pomeni, da so v primeru, kot je obravnavani, ko se je postopek izbrisa začel na podlagi domneve o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (sodišče je prejelo obvestilo obvestilo izvršitelja, da dolžnik na naslovu, vpisanem v sodni register nima poslovnih prostorov, nima označenega potnega predalčnika in nima table z oznako firme) in ne o obstoju izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pravno neupoštevne trditve pritožbe, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti in da zaradi tega ni pogojev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra.
ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
javni zavod - direktor - razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožnica pri svojem delu direktorice ni ravnala po predpisih in statutu tožene stranke (tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala neupravičeno zavlačevanje postopka rednega vzdrževanja službenih vozil in postopka nujne sterilizacije inštrumentov, kot tudi, da dežurni službi ni pravočasno zagotovila novega tiskalnika, kar je oteževalo delovni proces,...), zaradi njenega nepravilnega dela pa bi lahko nastale hujše motnje v delovanju tožene stranke (javnega zavoda - zdravstvenega doma). Zato so obstajali razlogi po 3. in 4. alineji drugega odstavka 38. člena ZZ in statutu tožene stranke za razrešitev tožnica z mesta direktorice.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 24, 24/1, 58, 58/3. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/7. ZPP člen 214/3.
odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije o pravici do nadomestila preživnine – primernost izvršilnega naslova – subjektivna in objektivna določenost pravice oziroma obveznosti – pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve – pomen spremembe navedbe stranke o odločilnem dejstvu - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb -
Četudi ima lahko upravna odločba lastnost izvršilnega naslova, če tako določa zakon, je na njegovi podlagi dopustno dovoliti izvršbo le, če je ta tudi vsebinsko primerna za izvršbo.
S predloženo upravno odločbo je subjektivno in objektivno opredeljeno le upravno razmerje med upravičencem do nadomestila in njegovim izplačevalcem, ne pa tudi obveznost preživninskega zavezanca do izplačevalca zaradi vstopa v pravico preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v posledici izplačila nadomestila preživnine.
Golo sklicevanje na zakonsko dolžnost izterjave izplačanih zneskov, opredeljeno v sedmem odstavku 28. člena ZJSRS, ne zadošča.
Po pojasnjenem ima predložena odločba le pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
Dolžnik je v laičnem ugovoru zatrjeval, da ni pogojev za tek izvršbe, tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi izostanka pravočasne predložitve izvršilnega naslova, na katerega se je upnik sam skliceval v predlogu za izvršbo, ta ne obstaja.
stvarna pristojnost - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - fizična oseba
Sodišče prve stopnje se je na podlagi ugotovitve, da tožnica in drugo tožena stranka nista v razmerju delavka - delodajalec, drugo tožena stranka pa prav tako ni pravni naslednik prvo tožene stranke, ki je tožničin delodajalec, pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka, s katerim tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi psihičnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, solidarno tudi od drugo tožene stranke (fizične osebe), ki naj bi nad tožnico to izvajala. Ker gre za premoženjsko pravni zahtevek med dvema fizičnima osebama, katerega višina presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Kranju.