ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083452
OZ člen 179, 182, 299, 299/2. ZPP člen 216, 216/1.
zdravniška napaka (medicinska napaka) – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – III. kategorija invalidnosti – deformantna artroza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – povrnitev bodoče škode – trajne posledice poškodb – načelo prostega preudarka – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti
Odločitev sodišča prve stopnje, da obresti ne tečejo že od dneva zapadlosti odškodninske obveznosti, marveč v skladu z nastopom zamude po 2. odstavku 299. člena OZ, je pravilna.
ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 189, 189/6. ZIZ-J člen 37, 47, 82, 82/3.
izvršba na nepremičnino – pristop k izvršbi – namen določb zakona o pristopu k izvršbi – trenutek pristopa – nedopustnost pristopa k izvršbi – pravnomočnost sklepa o domiku – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J
Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko je sklep o domiku na nepremičnini postal pravnomočen še pred spremembo zakona ZIZ-J, so imele stranke tega postopka upravičeno pričakovanje, da po pravnomočnosti sklepa o domiku ne bo mogel k izvršbi na isti nepremičnini pristopiti noben upnik več. Z izdajo sklepa o izvršbi in pristopom upnika iz te zadeve k izvršbi v vodilni zadevi bi šlo za poseg v pričakovalne pravice strank tistega postopka, po drugi strani pa za privilegiranje upnika iz te izvršilne zadeve. V vodilni izvršilni zadevi se je za prodajo nepremičnin uporabljal ZIZ pred novelo ZIZ-J, torej je bila mogoča pritožba zoper sklep o domiku, upniku pa bi bil ob uporabi novega ZIZ-J omogočen pristop k izvršbi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ratio legis za spremembo 171. člena ZIZ pa je bil prav v dejstvu, da zoper sklep o domiku po ZIZ-J ni več mogoča pritožba in je posledično trenutek, do katerega je mogoč pristop k izvršbi, pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine.
Pri presoji upravičenosti do nadomestila iz naslova neizrabljenega letnega dopusta je bistveno, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnik je imel skladno z obvestilom o letnem dopustu za koledarsko leto 2012 pravico do izrabe 41 dni letnega dopusta. Tožnik pred 6. 7. 2012, ko je bil obveščen, da se bo moral po določbi 246. člena ZUJF upokojiti, še ni koristil pripadajočega letnega dopusta za to leto. Zato je takoj po obvestilu, da mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, začel koristiti letni dopust za leto 2012. Do 4. 8. 2012, ko je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja in se upokojil, mu je ostalo še 18 dni neizrabljenega letnega dopusta za to leto, ki ga objektivno ni mogel več koristiti. Odločitev tožene stranke, da se bo moral tožnik skladno z določbo 246. člena ZUJF upokojiti, je predstavljala nepredvidljiv dogodek, ki je imel za posledico, da tožnik do upokojitve 4. 8. 2012 ni imel možnosti, da bi lahko v celoti izrabil pripadajoči dopust za leto 2012. Zato je za preostalih 18 dni neizrabljenega letnega dopusta upravičen do nadomestila v zahtevani višini.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - pravica do zapuščine - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ob tem, ko se oporočna sposobnost zapustnice domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon, je napoten na pravdo za razveljavitev oporoke tisti, ki njene veljavnosti ne priznava.
odgovornost za delavce – protipravno ravnanje delavca – poseg v osebnostne pravice – diskriminacija
Zahteva tožene stranke, da tako zaposleni delavci, kot tudi promotorji, ki so v neposrednem stiku s strankami, temnih oz. sončnih očal med opravljanjem dela ne smejo nositi, ni nerazumna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0082440
OZ člen 766, 778. ZOdvT člen 17, 17/1, 30, 30/2.
mandatna pogodba - sklenitev pogodbe - izjavljena volja - odvetniška storitev - plačilo nagrade za opravljeno delo - pravno sredstvo - svetovanje - izdelava pravnega mnenja - uporaba odvetniške tarife - razlaga tarife
Za sklenitev pogodbe je pomembno soglasje volj, ob tem je odločilna izjavljena volja. Pogodba je bila, glede na to, da je prišlo do soglasja volj (saj je volja lahko izražena tudi s konkludentnimi dejanji), sklenjena.
Za opravljeno odvetniško storitev je odvetnik upravičen do plačila oziroma nagrade tako na podlagi določb OZ o pogodbi o naročilu oziroma mandatu, kot tudi na podlagi ZOdv.
Mandatarka je vročanje opravljala kot samostojna podjetnica, ki se je poklicno ukvarjala z vročanjem. V razmerju do mandanta ima mandatar položaj profesionalne osebe. Zato za presojo ravnanj in tveganj, ki jih je (bila) dolžna obvladovati, ni pomembno, ali toženka ima (oziroma je imela) v resnici ustrezno strokovno znanje, izkušnje oziroma sposobnosti. To velja tudi za osebo, ki je zanjo opravljala posamezna dejanja v zvezi z izvršitvijo posla. Pomembna je samo okoliščina, da je toženka profesionalno (kot poklic) opravljala dejavnost, za katero se znanje s področja vročanja predpostavlja, ker tipične (običajne, povprečne) osebe, ki opravljajo enako dejavnost, takšno znanje in izkušnje imajo. Ravnanja mandatarja se presojajo po strožjem standardu profesionalne (strokovne) skrbnosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotoviti, ali je toženka ravnala kot se pričakuje od dobrega strokovnjaka s področja vročanja. Če ni ravnala tako in je s tem tožeči stranki povzročila škodo, zanjo načeloma odgovarja.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 111, 112, 137, 333, 333/1.
vročanje - vročitev pooblaščencu - preklic pooblastila - nov pooblaščenec - rok za vložitev pritožbe - prekluziven rok
Sodišče je vročalo sodbo tistemu odvetniku, ki je zastopal toženca takrat, ko je sodišče sodbo izdalo oziroma najpozneje, ko jo je odpravilo. Zato je bila sodba vročena pravemu pooblaščencu in od tedaj dalje teče pritožbeni rok.
Če je sodba odpravljena in vročena pooblaščencu, ki je tedaj imel veljavno pooblastilo, bi ponovno vročanje sodbe novemu pooblaščencu pomenilo nezakonito podaljševanje petnajstdnevnega prekluzivnega roka.
Točka 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe.
usucapio libertatis – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za pravno varstvo – priposestvovanje služnosti – izvrševanje služnosti
Tožnik je vložil zahtevo za pravno varstvo (s priposestvovanjem pridobljene) služnosti glede služečega zemljišča šele v letu 2010, s ponovnim (pravnim) izvrševanjem služnosti je pričel šele v letu 2010, torej prepozno.
Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek, tako, da je pravda z umikom končana. Če je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe je nepreklicna izjava.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069745
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-5, 156, 156/2. OZ člen 112. ZPP člen 154, 154/1, 286. OT tarifna številka 3100.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – male glasbene pravice – aktivna legitimacija – nagrada za postopek
Ker obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.
smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – razveljavitev zamudne sodbe
Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti.
Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo.
lastninska pravica – lastninjenje družbene lastnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Člen 128 ZS ne daje podlage za uveljavljanje lastninske pravice na poslovnih prostorih, ki jih uporabljajo drugi organi, ki izvajajo pravosodno funkcijo. Določbe ZS veljajo le za prostore sodišča, ne pa tudi za druge pravosodne organe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 179/94, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da določbe ZS veljajo tudi za druge pravosodne organe.
ZVVJTO člen 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 180, 184, 184/1, 185, 286, 449, 449/1. OZ člen 336, 336/1, 346.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – višina vračila – obligacijska pogodba – upravni akt – sprememba tožbe – zastaranje
ZVVJTO ureja način vračila v javno telekomunikacijsko omrežje vloženih sredstev. Predpisuje tudi sorazmerno razdelitev teh sredstev med končne vlagatelje (fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti), drugih določil o delitvi pa ne vsebuje. Pri delitvi ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koriti s področja upravnega prava, ampak za obligacijsko razmerje med končnimi upravičenci do vrnjenih sredstev.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis.
Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
Sodišče lahko stranki, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a pogojev za to ne izpolnjuje, dovoli obročno plačilo sodnih taks, odlog njihovega plačila, ali pa odloči, da je dolžna plačati sodno takso le delno. Zato odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, vedno obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse (torej da stranka niti v tej smeri zakonskih pogojev ne izpolnjuje).