Določbe 1. odstavka 258. člena ZIZ ni mogoče uporabiti tako, da bi bil predlog za izdajo predhodne odredbe na njeni podlagi lahko uspešen tudi v primeru, ko upnik predlaga zavarovanje terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Če bi se dalo upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, možnost doseči zavarovanje terjatev s predhodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil izničen namen postopka prisilne poravnave, opredeljen v 136. členu ZFPPIPP.
Glede na navedeno torej v konkretnem primeru ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila prav nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki izven obsega ločitvene pravice učinkuje tudi na terjatev upnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 189, 189/6. ZIZ-J člen 37, 47, 82, 82/3.
izvršba na nepremičnino – pristop k izvršbi – namen določb zakona o pristopu k izvršbi – trenutek pristopa – nedopustnost pristopa k izvršbi – pravnomočnost sklepa o domiku – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J
Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko je sklep o domiku na nepremičnini postal pravnomočen še pred spremembo zakona ZIZ-J, so imele stranke tega postopka upravičeno pričakovanje, da po pravnomočnosti sklepa o domiku ne bo mogel k izvršbi na isti nepremičnini pristopiti noben upnik več. Z izdajo sklepa o izvršbi in pristopom upnika iz te zadeve k izvršbi v vodilni zadevi bi šlo za poseg v pričakovalne pravice strank tistega postopka, po drugi strani pa za privilegiranje upnika iz te izvršilne zadeve. V vodilni izvršilni zadevi se je za prodajo nepremičnin uporabljal ZIZ pred novelo ZIZ-J, torej je bila mogoča pritožba zoper sklep o domiku, upniku pa bi bil ob uporabi novega ZIZ-J omogočen pristop k izvršbi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ratio legis za spremembo 171. člena ZIZ pa je bil prav v dejstvu, da zoper sklep o domiku po ZIZ-J ni več mogoča pritožba in je posledično trenutek, do katerega je mogoč pristop k izvršbi, pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine.
Čeprav je pooblaščenki prenehal status odvetnice, je bila tožnike tudi poslej še upravičena in dolžna zastopati, ne sicer kot odvetnica, pač pa kot njihova pooblaščenka, resda z delno omejenimi upravičenji. To pomeni, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa, ki ga je pooblaščenka prejela 1. 7. 2014, pravilna in zakonita. Tožniki ji namreč pooblastila nikoli niso preklicali, sama pa jim pooblastila za zastopanje tudi ni odpovedala. Ponovna vročitev izpodbijanega sklepa prevzemnici njene odvetniške pisarne je bila torej odveč.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - pravica do zapuščine - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ob tem, ko se oporočna sposobnost zapustnice domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon, je napoten na pravdo za razveljavitev oporoke tisti, ki njene veljavnosti ne priznava.
podjemna pogodba - stvarne napake - notifikacija tretje osebe - dolžnost naročnika - notifikacija kot izjava volje
Dolžnost obvestiti podjemnika o morebitnih (skritih) napakah izvršenega dela je (zgolj in samo) naročnikova. Notifikacija je namreč opravilo, ki ga mora opraviti naročnik (oziroma nekdo po njegovem pooblastilu), saj predstavlja izjavo njegove volje, ki je podlaga (pogoj) za njegovo morebitno kasnejše uveljavljanje podjemnikove odgovornosti za stvarne napake oziroma sankcij zoper slednjega. Te njegove izjave volje obvestilo tretje osebe ne more nadomestiti.
Nejasna pogodbena določila je treba razlagati v korist druge stranke, kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke (v tem primeru tožene stranke). Ob ugotovitvi, da v medicinskem in dejanskem smislu posledice poškodb niso enake, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je priznalo invalidnost po obeh spornih točkah.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082399
OZ člen 634, 635, 636, 662. ZPP člen 7, 285.
pravila o jamčevanju za stvarne napake - podjemna pogodba - pogodbena zaveza - izguba pravice izvajalca - prekluzivni rok - nepravočasno uveljavljanje zahtevkov po garanciji za kvalitetno izvedbo del - sanacija - hidroizolacija stopnišča - odprava zamakanja - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo
Toženčevo ravnanje, ki ni izvedel hidroizolacije po celotnem obodu prizidka, kakor je bilo predvideno po PGD projektu, in tega ni sporočil tožnici, izključuje njegovo sklicevanje na prekluzivne roke za uveljavljanje jamčevanja za stvarne napake.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073460
OZ člen 435, 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 480, 619, 620, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 212, 350, 350/2.
prodajna pogodba – razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo – skrite napake – pravočasno obvestilo o napaki – predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako – pravice kupca – izguba pravice – nesklepčnost – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo razen, če bi material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbela tožena stranka, tožeča stranka pa bi se iz tega materialna zavezala izdelati določeno premično stvar, oziroma kadar sta imeli pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo. V konkretnem primeru je tožena stranka pri tožeči stranki naročila beton, ker ga je potrebovala za delo na objektu. Osrednji interes tožene stranke ni bil v delu tožeče stranke (v smislu izdelave ali dobave stvari), temveč, da ji tožeča stranka zagotovi in izroči stvar – beton, kar je značilnost prodajne in ne podjemne pogodbe, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Zgolj navedba tožene stranke, da je tožečo stranko obvestila o pokanju sten in plošče po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza kriteriju natančnega opisa napake.
preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - opravičena odsotnost - zdravniško opravičilo - predložitev zdravniškega opravičila - rok za predložitev dokazila - sklep procesnega vodstva - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pravica do izjave v postopku - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko je sodišče tožencu podelilo rok za predložitev dokazila o nenadni zdravstveno pogojeni odsotnosti z naroka, potem pa sodbo izdalo, še preden je ta rok potekel, je kršilo toženčevo pravico do izjave in enakopravnega sodelovanja v postopku.
materialno procesno vodstvo – prekluzija – pravno pomembno dejstvo – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist
V sporu za plačilo uporabnine zaradi uporabe skupne hiše po enem od skupnih lastnikov je zato, ker je tudi tožnik dolžan preživljati otroka, pomembno, kako sta pravdni stranki uredili svoje razmerje glede preživljanja otrok. Ker ta dejanska okoliščina ni bila zatrjevana, bi moralo prvostopenjsko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranki izzvati, da jo navedeta.
Pri presoji upravičenosti do nadomestila iz naslova neizrabljenega letnega dopusta je bistveno, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnik je imel skladno z obvestilom o letnem dopustu za koledarsko leto 2012 pravico do izrabe 41 dni letnega dopusta. Tožnik pred 6. 7. 2012, ko je bil obveščen, da se bo moral po določbi 246. člena ZUJF upokojiti, še ni koristil pripadajočega letnega dopusta za to leto. Zato je takoj po obvestilu, da mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, začel koristiti letni dopust za leto 2012. Do 4. 8. 2012, ko je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja in se upokojil, mu je ostalo še 18 dni neizrabljenega letnega dopusta za to leto, ki ga objektivno ni mogel več koristiti. Odločitev tožene stranke, da se bo moral tožnik skladno z določbo 246. člena ZUJF upokojiti, je predstavljala nepredvidljiv dogodek, ki je imel za posledico, da tožnik do upokojitve 4. 8. 2012 ni imel možnosti, da bi lahko v celoti izrabil pripadajoči dopust za leto 2012. Zato je za preostalih 18 dni neizrabljenega letnega dopusta upravičen do nadomestila v zahtevani višini.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083451
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZZK-1 člen 111, 243. OZ člen 86. ZSPDSLS člen 23, 23/1, 23/1-5.
status javnih cest – javno dobro – kategorizacija javnih cest – javna pot – nekategorizirana pot – prepoved razpolaganja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – ničnost pravnega posla – izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – aktivna legitimacija
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je bila sporna pot po zemljiščih z aktom kategorizirana kot javna pot. Odgovor na to vprašanje pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje negativen. Pritožbena trditev, da gre za javno dobro, zato ne drži. Okoliščina, da sta (bili) parceli v lasti občine ter namenjeni prometu, takšnega zaključka še ne omogoča. Ker gre za nekategorizirano pot, zakonska prepoved razpolaganja (2. odstavek 2. člena ZJC) zanjo ne velja, kar pomeni, da ni mogoče odreči veljavnosti prodajni pogodbi.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis.
Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
zavezanec za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati polega ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar to ne pomeni, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi navedenega določila ne vsebuje, pride avtomatično do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa razlog) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083450
OZ člen 131. ZJC člen 5, 6. ZPP člen 236a.
odškodninska odgovornost upravljavca cest – vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah – subjektivna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje – protipravno ravnanje – izvedbeni program zimske službe – poledenel pločnik – priče – zaslišanje prič – pisna izjava priče
Vzdrževalec ceste ne odgovarja objektivno, temveč krivdno.
Ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za krivdno odgovornost toženkinega zavarovanca. Drži, da mora upravljalec javnih cest poskrbeti za njihovo varno uporabo tudi v slabih zimskih razmerah in da ga pri opravljanju dejavnosti zavezujejo pravila strožje – profesionalne skrbnosti. Vendar je sodišče ugotovilo, da je opravljal dela zimske službe tako, kot mu je nalagal sprejeti izvedbeni program zimske službe, zato je presoja, da je v ugotovljenih okoliščinah ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, pravilna.