KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023190
URS člen 35, 37. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077194
OZ člen 103, 627, 628, 648. ZPP člen 214, 325.
odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – pobot – popravni sklep o pobotni terjatvi – dopolnilna sodba – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – neprerekana dejstva
Če stranka v 15-dnevnem prekluzivnem roku od prejema sodbe ne poda predloga za izdajo dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
odškodninska odgovornost – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – dokaz z izvedencem – predpravdna izvedenska mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – nedovoljene pritožbene novote
Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki. Sodna praksa je zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Ustaljena sodna praksa je, da predpravdno pripravljena (izvedenska) mnenja predstavljajo del trditvene podlage stranke, med postopkom postavljeni sodni izvedenci, ki izdelajo mnenje po odredbi sodišča, pa predstavljajo dokaz.
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.
uporaba tuje stvari v svojo korist - pravila o plačilu za uporabo stvari - povračilna obveznost - uporabnina - plačilo uporabnine - javno dobro - primerljivo zemljišče - višina uporabnine - tržna najemnina - neupravičeni uporabnik - dobra vera - slaba vera uporabnika - neupravičena obogatitev - uporaba prava - nepošteni pridobitelj - pošteni pridobitelj - posestnik - dobroverni lastniški posestnik
Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj res uporablja pravilo, določeno v 198. členu OZ, kot sicer pravilno opozarja pritožba. Vendar pa, nasprotno, za poštenega (dobrovernega) pridobitelja, SPZ to izrecno določa v 2. odstavku 95. člena.
Dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati uporabnine do dne, ko je bil v dobri veri.
nadomestna izpolnitev – realni kontrakt – dogovor o nadomestni izpolnitvi – zaslišanje pravdnih strank – pravica do dokazovanja
Nadomestna izpolnitev je realni kontrakt, za katere je značilno, da mora biti zato, da bi bili veljavno sklenjeni in bi začeli učinkovati, poleg splošnih predpostavk pravnih poslov izpolnjena še dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, že opravi tudi izpolnitveno ravnanje. Ob odsotnosti trditev o izpolnitvenem ravnanju sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov v zvezi z dogovorom.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – zastaranje – občasne terjatve
Glede na pogodbeni dogovor med strankama o mesečnem plačevanju nadomestila za uporabo fonogramov, obravnavana terjatev nedvomno predstavlja občasno terjatev, ki zastara v 3 letih. Ker temelj terjatve predstavlja pogodba, so neutemeljene pritožbene navedbe o toženkini nezakoniti uporabi sorodnih pravic. Zato se pritožba tudi zmotno sklicuje na neupravičeno obogatitev, za katero velja splošen 5-letni zastaralni rok.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013503
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 186, 188.
dopolnilna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - solidarna odgovornost
Tožnik od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (h kateri ga je delodajalec začasno napotil na opravljanje določenih del) solidarno vtožuje plačilo nematerialne škode zaradi nesreče pri delu, ki jo je utrpel pri delu pri drugotoženi stranki. Do te nesreče je prišlo, ko je pri odstranjevanju vejevja s strehe objekta prišlo do udrtja strehe, tako da je tožnik padel 6 metrov globoko v notranjost objekta in se poškodoval. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je za nesrečo pri delu podana krivdna odgovornost prvotožene stranke (ker ni spoštovala predpisov o varstvu pri delu s tem, da tožnika ni usposobila za delo na višini, obenem pa tudi ni poskrbela, da tožnik takšnega dela pri drugotoženi stranki ne bi opravljal) in objektivna ter krivdna odgovornost drugotožene stranke (opravljala je nevarno dejavnost - delo na višini, poleg tega pa tožniku ni zagotovila varnega dela na višini), so izpolnjeni pogoji za ugotovitev, da sta toženki skupaj povzročili škodo, zato zanjo odgovarjata tožniku solidarno (čl. 186/1 OZ).
ZVEtL člen 7, 12, 13, 17. ZNP člen 37. ZPP člen 325.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – slaboverni hipotekarni upnik – dobroverni pridobitelj – pričakovalna pravica – dobra vera – sporna dejstva – izbris hipoteke – dopolnitev predloga – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. člen ZVEtL, ki izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v tem postopku.
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
Del vročilnice, s katerim se potrjuje, da je bilo pisanje naslovniku vročeno in kdaj se je to zgodilo, ima lastnost javne listine. Vročilnica, s katero razpolaga sodišče, zato dokazuje, da je toženec tožbo skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, prejel in da jo je prejel 28. 1. 2014. Toženec bi sicer lahko z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevno izpodbil, vendar tega v pritožbi ni storil, saj je ostal zgolj pri trditvi, da mu tožba ni bila vročena.
zavezanec za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
usucapio libertatis – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za pravno varstvo – priposestvovanje služnosti – izvrševanje služnosti
Tožnik je vložil zahtevo za pravno varstvo (s priposestvovanjem pridobljene) služnosti glede služečega zemljišča šele v letu 2010, s ponovnim (pravnim) izvrševanjem služnosti je pričel šele v letu 2010, torej prepozno.
razmerja med starši in otroci – zvišanje preživnine – bistveno spremenjene okoliščine
Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca.
To pritožbeno sodišče je že v več odločbah poudarilo, da je treba to zakonsko besedilo razlagati tako, da morajo biti spremembe pravnorelevantnih dejavnikov za določitev preživnine bistvene. Upoštevanje sprememb, ki niso bistvene oziroma znatne bi namreč izvotlilo pomen pravnomočne odločitve, saj bi bilo treba ob takšni predpostavki vseskozi znova določati preživnino. Razmere se namreč iz dneva v dan spreminjajo. Zato morajo biti spremembe bistvene oziroma znatne.
Tokrat pritožbeno sodišče takšno materialnopravno izhodišče nadgrajuje še z nadaljnjim logičnim sklepom: razmere se morajo spremeniti na tak način, da utemeljujejo večjo obremenitev preživninskega zavezanca. To pomeni, da zahtevek za zvišanje preživnine ne bo utemeljen zgolj zato, ker so se na primer potrebe otrok povečale, če pa so se na primer na drugi strani preživninske zmožnosti zmanjšale.
STEČAJNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077188
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 261, 261/1. ZPP člen 274.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pravni interes za vodenje postopka - ni stečajne mase - nezmožnost poplačila upnikov - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - jemanje podkupnine
Če ni možnosti oblikovanja stečajne mase, tudi ni možnosti, da bi bil dosežen osnovni namen postopka osebnega stečaja, to je enakomerno poplačilo upnikov. Ker je podana ovira za odpust obveznosti, tudi ni možnosti za dosego sekundarnega namena postopka osebnega stečaja (odpust obveznosti).
ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 189, 189/6. ZIZ-J člen 37, 47, 82, 82/3.
izvršba na nepremičnino – pristop k izvršbi – namen določb zakona o pristopu k izvršbi – trenutek pristopa – nedopustnost pristopa k izvršbi – pravnomočnost sklepa o domiku – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J
Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko je sklep o domiku na nepremičnini postal pravnomočen še pred spremembo zakona ZIZ-J, so imele stranke tega postopka upravičeno pričakovanje, da po pravnomočnosti sklepa o domiku ne bo mogel k izvršbi na isti nepremičnini pristopiti noben upnik več. Z izdajo sklepa o izvršbi in pristopom upnika iz te zadeve k izvršbi v vodilni zadevi bi šlo za poseg v pričakovalne pravice strank tistega postopka, po drugi strani pa za privilegiranje upnika iz te izvršilne zadeve. V vodilni izvršilni zadevi se je za prodajo nepremičnin uporabljal ZIZ pred novelo ZIZ-J, torej je bila mogoča pritožba zoper sklep o domiku, upniku pa bi bil ob uporabi novega ZIZ-J omogočen pristop k izvršbi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ratio legis za spremembo 171. člena ZIZ pa je bil prav v dejstvu, da zoper sklep o domiku po ZIZ-J ni več mogoča pritožba in je posledično trenutek, do katerega je mogoč pristop k izvršbi, pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine.
nepopolna tožba – zavrženje tožbe – dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine – določna opredelitev zahtevka
Pritožbeno sodišče po pregledu tožbe ugotavlja, da višina zahtevka, glavne terjatve ter stranskih terjatev, ki ga uveljavlja tožnica zoper toženca kot solidarna dolžnika, po dopolnitvi še vedno ni določno opredeljena, zato je tožbo kot nepopolno zavrglo.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja z dolžnikovimi sredstvi na računu tretje osebe
Predlagana začasna odredba s prepovedjo razpolaganja s toženkinimi sredstvi na transakcijskem računu toženkine sestre (iz naslova toženkine kupnine) je v skladu z 271. členom ZIZ. Bistveno je, da predlagana začasna odredba zasleduje kot predmet zavarovanja toženkina denarna sredstva (ki se nahajajo na transakcijskem računu njene sestre).
Pri presoji upravičenosti do nadomestila iz naslova neizrabljenega letnega dopusta je bistveno, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnik je imel skladno z obvestilom o letnem dopustu za koledarsko leto 2012 pravico do izrabe 41 dni letnega dopusta. Tožnik pred 6. 7. 2012, ko je bil obveščen, da se bo moral po določbi 246. člena ZUJF upokojiti, še ni koristil pripadajočega letnega dopusta za to leto. Zato je takoj po obvestilu, da mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, začel koristiti letni dopust za leto 2012. Do 4. 8. 2012, ko je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja in se upokojil, mu je ostalo še 18 dni neizrabljenega letnega dopusta za to leto, ki ga objektivno ni mogel več koristiti. Odločitev tožene stranke, da se bo moral tožnik skladno z določbo 246. člena ZUJF upokojiti, je predstavljala nepredvidljiv dogodek, ki je imel za posledico, da tožnik do upokojitve 4. 8. 2012 ni imel možnosti, da bi lahko v celoti izrabil pripadajoči dopust za leto 2012. Zato je za preostalih 18 dni neizrabljenega letnega dopusta upravičen do nadomestila v zahtevani višini.