V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice uporabe poti – zmota – prevara – bistvena zmota – opravičljiva zmota – malomarnost – lahka malomarnost
Kadar ima podpisnik zmotno predstavo o vsebini podpisane listine, je izpodbijanje pravnega posla zaradi zmote po 46. členu OZ načeloma dopustno. Vendar pa je pravno upoštevna le opravičljiva zmota. Bistvenost zmote same po sebi za izpodbojnost pogodbe ne zadošča. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota mora biti opravičljiva in nezakrivljena. Odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - pravica do zapuščine - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ob tem, ko se oporočna sposobnost zapustnice domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon, je napoten na pravdo za razveljavitev oporoke tisti, ki njene veljavnosti ne priznava.
zavezanec za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati polega ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar to ne pomeni, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi navedenega določila ne vsebuje, pride avtomatično do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa razlog) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.
SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ODZ člen 974. OZ člen 583.
varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – vrnitveni zahtevek – upravljanje s stvarjo – prekarij – preklic prekarija – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – vrnitev stvari
Bistvena značilnost prekarija je brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, uporaba tuje stvari pa je dovoljena do preklica oziroma trajna uporaba ni določena. Ker je tožeča stranka najkasneje z vložitvijo tožbe med pravdnima strankama sklenjeni dogovor, da v stanovanjski hiši prebiva tožena stranka, preklicala, je prekaristično razmerje med njima prenehalo, in tožena stranka uporablja nepremičnino tožeče stranke brez veljavnega pravnega naslova.
Bistvo vrnitvenega zahtevka lastnika stvari je, da na stvari lastnik prevzame posest in s tem pridobi pravico uporabe nepremičnine. Po prenehanju prekarističnega razmerja je zato tožena stranka dolžna opustiti dejansko oblast nad stvarjo, to pa stori s tem, da izprazni sporno nepremičnino.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Dediči so soglasni, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino pokojne. Predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njej nihče ni podal. Podlage za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073460
OZ člen 435, 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 480, 619, 620, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 212, 350, 350/2.
prodajna pogodba – razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo – skrite napake – pravočasno obvestilo o napaki – predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako – pravice kupca – izguba pravice – nesklepčnost – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo razen, če bi material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbela tožena stranka, tožeča stranka pa bi se iz tega materialna zavezala izdelati določeno premično stvar, oziroma kadar sta imeli pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo. V konkretnem primeru je tožena stranka pri tožeči stranki naročila beton, ker ga je potrebovala za delo na objektu. Osrednji interes tožene stranke ni bil v delu tožeče stranke (v smislu izdelave ali dobave stvari), temveč, da ji tožeča stranka zagotovi in izroči stvar – beton, kar je značilnost prodajne in ne podjemne pogodbe, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Zgolj navedba tožene stranke, da je tožečo stranko obvestila o pokanju sten in plošče po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza kriteriju natančnega opisa napake.
podjemna pogodba - stvarne napake - notifikacija tretje osebe - dolžnost naročnika - notifikacija kot izjava volje
Dolžnost obvestiti podjemnika o morebitnih (skritih) napakah izvršenega dela je (zgolj in samo) naročnikova. Notifikacija je namreč opravilo, ki ga mora opraviti naročnik (oziroma nekdo po njegovem pooblastilu), saj predstavlja izjavo njegove volje, ki je podlaga (pogoj) za njegovo morebitno kasnejše uveljavljanje podjemnikove odgovornosti za stvarne napake oziroma sankcij zoper slednjega. Te njegove izjave volje obvestilo tretje osebe ne more nadomestiti.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik bi moral v roku 30 dni od takrat, ko je izvedel za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za prenehanje delovnega razmerja (to je bilo takrat, ko je prejel dopis ZZZS, da nima več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja), na podlagi člena 204/3 ZDR (odjava je bila posledica prenehanja delovnega razmerja) vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja za sporno obdobje, na vzpostavitev delovnega razmerja in na prijavo v obvezna zavarovanja ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083451
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZZK-1 člen 111, 243. OZ člen 86. ZSPDSLS člen 23, 23/1, 23/1-5.
status javnih cest – javno dobro – kategorizacija javnih cest – javna pot – nekategorizirana pot – prepoved razpolaganja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – ničnost pravnega posla – izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – aktivna legitimacija
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je bila sporna pot po zemljiščih z aktom kategorizirana kot javna pot. Odgovor na to vprašanje pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje negativen. Pritožbena trditev, da gre za javno dobro, zato ne drži. Okoliščina, da sta (bili) parceli v lasti občine ter namenjeni prometu, takšnega zaključka še ne omogoča. Ker gre za nekategorizirano pot, zakonska prepoved razpolaganja (2. odstavek 2. člena ZJC) zanjo ne velja, kar pomeni, da ni mogoče odreči veljavnosti prodajni pogodbi.
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
varstvo služnostne pravice - služnost na delu nepremičnine - nasprotovanje izvajanju del
Tožnika nista izkazala, da bi imela na delu nepremičnine, kjer naj bi bilo izvajanje služnosti preprečeno oziroma moteno, služnost, zato nista upravičena do varstva služnostne pravice. Toženca sta imela pravico nasprotovati izvajanju del oziroma izvrševanju služnosti na delu zemljišča, kjer tožnik(a) služnosti nima(ta).
ugovor delne nepravilne izpolnitve - neposredno plačilo podizvajalcem - načelo vestnosti in poštenja
S tem, ko je tožena stranka uveljavljala pravico do zadržanja plačila iz razloga neizročitve potrjenih računov oziroma situacij za podizvajalce je v bistvu uveljavljala ugovor delne nepravilne izpolnitve, ki pa ga je dopustno uveljavljati v okviru ugovora neizpolnitve, saj za izpolnitev šteje samo ravnanje, ki v celoti ustreza vsebini obveznosti.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek, pod pogojem, da obenem izkaže, da glavni izvajalec pripoznava terjatev, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca dospela in da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Če pa podizvajalec ne zahteva plačila od naročnika in tudi niso izpolnjeni drugi pogoji, da naročnik plača podizvajalcu, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu, četudi je ta svoji potrjeni situaciji priložil potrjeno situacijo svojega podizvajalca ali obratno, četudi situaciji niso priložene, saj predložitev potrjenih situacij sama po sebi ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca, tudi nepredložitev potrjenih situacij ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca.
Če je naročnik prejel zahteve za plačilo s strani podizvajalcev, mora naročnik podizvajalce pozvati, da predložijo vsa dokazila o utemeljenosti svojega direktnega zahtevka do nje. Če podizvajalec v primernem roku predloži dokazila in so izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu, mora naročnik plačati podizvajalcu. Če pa podizvajalec v roku ne predloži zahtevanih dokazil, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu.
Okoliščina, da tožena stranka ni plačala niti tožeči stranki niti podizvajalcem, kaže na kršitev načela vestnosti in poštenja, ko se tožena stranka želi izogniti plačilu in ugovarja dospelost vtoževane terjatve z ugovorom delne nepravilne izpolnitve.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
uporabnina – zloraba pravice – načelo vestnosti in poštenja – pošteno ravnanje lastnika – prosto urejanje obligacijskih razmerij
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, da bi [tožnik tožencu] ob dogovoru, da se vprašanje uporabe tožnikove lastnine reši s prodajo le-te, na tihem zaračunal še njeno uporabo za nazaj, pri čemer ne gre zanemariti, da je zahtevana uporabnina za sicer relativno kratko obdobje vrednostno več kot ena tretjina dogovorjene kupnine. Če bi ravnal pošteno,
tega tožnik ob dogovarjanju ne bi smel zamolčati; zloraba pravice je prepovedana.
ZST-1 člen 1, 1/3, 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
sodna taksa – zavezanci za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – etažna lastnina
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082399
OZ člen 634, 635, 636, 662. ZPP člen 7, 285.
pravila o jamčevanju za stvarne napake - podjemna pogodba - pogodbena zaveza - izguba pravice izvajalca - prekluzivni rok - nepravočasno uveljavljanje zahtevkov po garanciji za kvalitetno izvedbo del - sanacija - hidroizolacija stopnišča - odprava zamakanja - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo
Toženčevo ravnanje, ki ni izvedel hidroizolacije po celotnem obodu prizidka, kakor je bilo predvideno po PGD projektu, in tega ni sporočil tožnici, izključuje njegovo sklicevanje na prekluzivne roke za uveljavljanje jamčevanja za stvarne napake.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076176
ZPP člen 421. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/6, 120. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. ZIZ člen 272. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
sindrom odtujitve - pas sindrom - stiki - začasna odredba - določitev stikov - zavračanje stikov - otrokova korist - sodna poravnava - spremenjene razmere - kratkoročna korist - dolgoročna korist - pravica otroka do izjave - namestitev otroka pri drugi osebi
Otroka kažeta znake sindroma odtujitve. Gre za odpor otrok do očeta, ki je bil v njiju umetno vzbujen s strani matere in predstavlja resno obliko zlorabe otroških čustev. Neukrepanje pomeni izgubljeno priložnost za normalen razvoj otrok in lahko pogojuje, kot je navedla izvedenka, resne psihiatrične probleme. Oba izvedenca predlagata vpeljavo stikov obeh otrok z očetom, vendar ob ustrezni psihoterapevtski obravnavi obeh otrok, ki se morata najprej znebiti strahu, povezanega z njunimi stališči in prepričanji, ki se nanašajo na očeta (ki so sicer stališča in prepričanje matere). Da bi stiki lahko stekli, pa bi morala psihoterapevtsko pomoč poiskati tudi oba starša.