nepopolna tožba – zavrženje tožbe – dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine – določna opredelitev zahtevka
Pritožbeno sodišče po pregledu tožbe ugotavlja, da višina zahtevka, glavne terjatve ter stranskih terjatev, ki ga uveljavlja tožnica zoper toženca kot solidarna dolžnika, po dopolnitvi še vedno ni določno opredeljena, zato je tožbo kot nepopolno zavrglo.
odškodninska odgovornost – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – dokaz z izvedencem – predpravdna izvedenska mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – nedovoljene pritožbene novote
Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki. Sodna praksa je zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Ustaljena sodna praksa je, da predpravdno pripravljena (izvedenska) mnenja predstavljajo del trditvene podlage stranke, med postopkom postavljeni sodni izvedenci, ki izdelajo mnenje po odredbi sodišča, pa predstavljajo dokaz.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Dediči so soglasni, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino pokojne. Predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njej nihče ni podal. Podlage za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni.
oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – minimalni mesečni dohodek – denarna socialna pomoč – upravičenost do denarne socialne pomoči – cenzus za denarno socialno pomoč
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znesek v višini 538,40 EUR na družinskega člana mesečno predstavlja kriterij za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pa je materialnopravni kriterij. Cenzus za denarno socialno pomoč namreč znaša za prvo odraslo osebo 269,20 EUR in nadaljnjo odraslo osebo 161,52 EUR, za prvega otroka 215,36 EUR in vsakega naslednjega otroka 188,44 EUR (za družino se ti zneski seštejejo in dohodki odštejejo).
Nejasna pogodbena določila je treba razlagati v korist druge stranke, kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke (v tem primeru tožene stranke). Ob ugotovitvi, da v medicinskem in dejanskem smislu posledice poškodb niso enake, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je priznalo invalidnost po obeh spornih točkah.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083450
OZ člen 131. ZJC člen 5, 6. ZPP člen 236a.
odškodninska odgovornost upravljavca cest – vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah – subjektivna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje – protipravno ravnanje – izvedbeni program zimske službe – poledenel pločnik – priče – zaslišanje prič – pisna izjava priče
Vzdrževalec ceste ne odgovarja objektivno, temveč krivdno.
Ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za krivdno odgovornost toženkinega zavarovanca. Drži, da mora upravljalec javnih cest poskrbeti za njihovo varno uporabo tudi v slabih zimskih razmerah in da ga pri opravljanju dejavnosti zavezujejo pravila strožje – profesionalne skrbnosti. Vendar je sodišče ugotovilo, da je opravljal dela zimske službe tako, kot mu je nalagal sprejeti izvedbeni program zimske službe, zato je presoja, da je v ugotovljenih okoliščinah ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, pravilna.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
uporabnina – zloraba pravice – načelo vestnosti in poštenja – pošteno ravnanje lastnika – prosto urejanje obligacijskih razmerij
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, da bi [tožnik tožencu] ob dogovoru, da se vprašanje uporabe tožnikove lastnine reši s prodajo le-te, na tihem zaračunal še njeno uporabo za nazaj, pri čemer ne gre zanemariti, da je zahtevana uporabnina za sicer relativno kratko obdobje vrednostno več kot ena tretjina dogovorjene kupnine. Če bi ravnal pošteno,
tega tožnik ob dogovarjanju ne bi smel zamolčati; zloraba pravice je prepovedana.
Pri presoji upravičenosti do nadomestila iz naslova neizrabljenega letnega dopusta je bistveno, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnik je imel skladno z obvestilom o letnem dopustu za koledarsko leto 2012 pravico do izrabe 41 dni letnega dopusta. Tožnik pred 6. 7. 2012, ko je bil obveščen, da se bo moral po določbi 246. člena ZUJF upokojiti, še ni koristil pripadajočega letnega dopusta za to leto. Zato je takoj po obvestilu, da mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, začel koristiti letni dopust za leto 2012. Do 4. 8. 2012, ko je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja in se upokojil, mu je ostalo še 18 dni neizrabljenega letnega dopusta za to leto, ki ga objektivno ni mogel več koristiti. Odločitev tožene stranke, da se bo moral tožnik skladno z določbo 246. člena ZUJF upokojiti, je predstavljala nepredvidljiv dogodek, ki je imel za posledico, da tožnik do upokojitve 4. 8. 2012 ni imel možnosti, da bi lahko v celoti izrabil pripadajoči dopust za leto 2012. Zato je za preostalih 18 dni neizrabljenega letnega dopusta upravičen do nadomestila v zahtevani višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083442
ZDen 67, 67/3. ZZZDR člen 211.
dedni delež – izročitev zapuščine – skrbništvo za posebne primere
Dejstvo je, da je kot upravičenka oziroma kot dedinja po pokojnem v vseh postopkih (in sicer tako v postopku denacionalizacije kot v zapuščinskem postopku) nastopala tožnica. Zato je toženec kot skrbnik za posebne primere dolžan le njej (in ne njeni hčerki) izročiti tisto, kar mu je bilo v tem svojstvu izročeno v denacionalizacijskih postopkih.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi – rok za vložitev predloga – začetek teka roka
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
Za začetek teka roka je pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze, ne pa kdaj je ta nova dokazila dobila, da bi jih predložila sodišču.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
odgovornost za delavce – protipravno ravnanje delavca – poseg v osebnostne pravice – diskriminacija
Zahteva tožene stranke, da tako zaposleni delavci, kot tudi promotorji, ki so v neposrednem stiku s strankami, temnih oz. sončnih očal med opravljanjem dela ne smejo nositi, ni nerazumna.
obstoj delovnega razmerja - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Glede na to, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju 22. 3. 2013, ki je prenehala veljati s 30. 6. 2013 in glede na to, da je tožnica 15. 4. 2013 na toženo stranko naslovila dopis, da odpravi kršitve, bi morala tožnica ravnati skladno z določili 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Ker tožena stranka ni v 8 delovnih dneh izpolnila svoje obveznosti oziroma odpravila kršitve, bi morala tožnica v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve zahtevati sodno varstvo, torej vložiti tožbo. Tožnica je vložila tožbo 24. 6. 2013, kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZIZ člen 34, 43, 239, 266. ZPP člen 274, 319, 332.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – pomanjkanje pravnega interesa – že obstoječi postopek zavarovanja – vpis prepovedi v sodni register le kot novo izvršilno sredstvo
Ker lahko upnik v izvršilnem postopku predlaga več sredstev izvršbe, pa tudi izvršbo na več predmetov, upnik nima pravnega interesa (splošna procesna predpostavka), da bi zoper istega dolžnika predlagal več izvršilnih postopkov sočasno (več postopkov zavarovanja oziroma več zavarovanj z izdajo začasne odredbe).
podjemna pogodba - stvarne napake - notifikacija tretje osebe - dolžnost naročnika - notifikacija kot izjava volje
Dolžnost obvestiti podjemnika o morebitnih (skritih) napakah izvršenega dela je (zgolj in samo) naročnikova. Notifikacija je namreč opravilo, ki ga mora opraviti naročnik (oziroma nekdo po njegovem pooblastilu), saj predstavlja izjavo njegove volje, ki je podlaga (pogoj) za njegovo morebitno kasnejše uveljavljanje podjemnikove odgovornosti za stvarne napake oziroma sankcij zoper slednjega. Te njegove izjave volje obvestilo tretje osebe ne more nadomestiti.
STEČAJNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077188
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 261, 261/1. ZPP člen 274.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pravni interes za vodenje postopka - ni stečajne mase - nezmožnost poplačila upnikov - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - jemanje podkupnine
Če ni možnosti oblikovanja stečajne mase, tudi ni možnosti, da bi bil dosežen osnovni namen postopka osebnega stečaja, to je enakomerno poplačilo upnikov. Ker je podana ovira za odpust obveznosti, tudi ni možnosti za dosego sekundarnega namena postopka osebnega stečaja (odpust obveznosti).