KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023190
URS člen 35, 37. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013503
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 186, 188.
dopolnilna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - solidarna odgovornost
Tožnik od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (h kateri ga je delodajalec začasno napotil na opravljanje določenih del) solidarno vtožuje plačilo nematerialne škode zaradi nesreče pri delu, ki jo je utrpel pri delu pri drugotoženi stranki. Do te nesreče je prišlo, ko je pri odstranjevanju vejevja s strehe objekta prišlo do udrtja strehe, tako da je tožnik padel 6 metrov globoko v notranjost objekta in se poškodoval. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je za nesrečo pri delu podana krivdna odgovornost prvotožene stranke (ker ni spoštovala predpisov o varstvu pri delu s tem, da tožnika ni usposobila za delo na višini, obenem pa tudi ni poskrbela, da tožnik takšnega dela pri drugotoženi stranki ne bi opravljal) in objektivna ter krivdna odgovornost drugotožene stranke (opravljala je nevarno dejavnost - delo na višini, poleg tega pa tožniku ni zagotovila varnega dela na višini), so izpolnjeni pogoji za ugotovitev, da sta toženki skupaj povzročili škodo, zato zanjo odgovarjata tožniku solidarno (čl. 186/1 OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076179
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 6007.
neupravičena obogatitev – vlaganja v nepremičnino – zunajzakonska skupnost – stroški priče - DDV
Ker (morebitno) povečanje vrednosti hiše ni posledica prispevka tožnice, je tožbeni zahtevek, s kateri tožnica od tožencev terja plačilo zneska, ki ustreza (polovičnemu) deležu povečanja vrednosti njune nepremičnine (stanovanjske hiše), v katero je po lastnem zatrjevanju vlagala delo in denar v obdobju, ko je z njunim sinom živela v zunajzakonski skupnosti (od 1996 do 2009), utemeljeno zavrnjen.
Stališče, da gre za skupno premoženje zunajzakoncev, bi bilo pravilno le ob predpostavki, da bi šlo za njuno investicijo. Kot že rečeno, pa je bilo dokazano, da je šlo za projekt tožencev, pri katerem je tožničin partner le pomagal.
Od stroškov, ki so nastali s prihodom prič, se ne odmerja DDV.
Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti razlogov za premestitev tožnika po določbi 147. člena ZJU, tj. zaradi zagotovitve učinkovitejšega dela organa. Odločba vsebuje le prepis zakonske določbe, ne pa tudi vsebinske obrazložitve za tožnikovo začasno napotitev. Celoten postopek tako začasne kot trajne premestitve tožnika (ki jo je drugostopenjski organ tožene stranke pravilno spremenil v začasno) se je izvedel zaradi osebnih okoliščin in ne zaradi utemeljenih razlogov smotrnosti in organizacije dela. Zato je bila takšna premestitev nezakonita.
preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - opravičena odsotnost - zdravniško opravičilo - predložitev zdravniškega opravičila - rok za predložitev dokazila - sklep procesnega vodstva - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pravica do izjave v postopku - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko je sodišče tožencu podelilo rok za predložitev dokazila o nenadni zdravstveno pogojeni odsotnosti z naroka, potem pa sodbo izdalo, še preden je ta rok potekel, je kršilo toženčevo pravico do izjave in enakopravnega sodelovanja v postopku.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076176
ZPP člen 421. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/6, 120. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. ZIZ člen 272. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
sindrom odtujitve - pas sindrom - stiki - začasna odredba - določitev stikov - zavračanje stikov - otrokova korist - sodna poravnava - spremenjene razmere - kratkoročna korist - dolgoročna korist - pravica otroka do izjave - namestitev otroka pri drugi osebi
Otroka kažeta znake sindroma odtujitve. Gre za odpor otrok do očeta, ki je bil v njiju umetno vzbujen s strani matere in predstavlja resno obliko zlorabe otroških čustev. Neukrepanje pomeni izgubljeno priložnost za normalen razvoj otrok in lahko pogojuje, kot je navedla izvedenka, resne psihiatrične probleme. Oba izvedenca predlagata vpeljavo stikov obeh otrok z očetom, vendar ob ustrezni psihoterapevtski obravnavi obeh otrok, ki se morata najprej znebiti strahu, povezanega z njunimi stališči in prepričanji, ki se nanašajo na očeta (ki so sicer stališča in prepričanje matere). Da bi stiki lahko stekli, pa bi morala psihoterapevtsko pomoč poiskati tudi oba starša.
pravdni stroški – povračilo stroškov – nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodišče všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, kar pomeni da je v enem postopku odvetnik upravičen do ene nagrade za postopek in ne dveh.
ZVEtL člen 7, 12, 13, 17. ZNP člen 37. ZPP člen 325.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – slaboverni hipotekarni upnik – dobroverni pridobitelj – pričakovalna pravica – dobra vera – sporna dejstva – izbris hipoteke – dopolnitev predloga – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. člen ZVEtL, ki izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v tem postopku.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik bi moral v roku 30 dni od takrat, ko je izvedel za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za prenehanje delovnega razmerja (to je bilo takrat, ko je prejel dopis ZZZS, da nima več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja), na podlagi člena 204/3 ZDR (odjava je bila posledica prenehanja delovnega razmerja) vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja za sporno obdobje, na vzpostavitev delovnega razmerja in na prijavo v obvezna zavarovanja ni utemeljen.
ugovor delne nepravilne izpolnitve - neposredno plačilo podizvajalcem - načelo vestnosti in poštenja
S tem, ko je tožena stranka uveljavljala pravico do zadržanja plačila iz razloga neizročitve potrjenih računov oziroma situacij za podizvajalce je v bistvu uveljavljala ugovor delne nepravilne izpolnitve, ki pa ga je dopustno uveljavljati v okviru ugovora neizpolnitve, saj za izpolnitev šteje samo ravnanje, ki v celoti ustreza vsebini obveznosti.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek, pod pogojem, da obenem izkaže, da glavni izvajalec pripoznava terjatev, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca dospela in da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Če pa podizvajalec ne zahteva plačila od naročnika in tudi niso izpolnjeni drugi pogoji, da naročnik plača podizvajalcu, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu, četudi je ta svoji potrjeni situaciji priložil potrjeno situacijo svojega podizvajalca ali obratno, četudi situaciji niso priložene, saj predložitev potrjenih situacij sama po sebi ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca, tudi nepredložitev potrjenih situacij ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca.
Če je naročnik prejel zahteve za plačilo s strani podizvajalcev, mora naročnik podizvajalce pozvati, da predložijo vsa dokazila o utemeljenosti svojega direktnega zahtevka do nje. Če podizvajalec v primernem roku predloži dokazila in so izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu, mora naročnik plačati podizvajalcu. Če pa podizvajalec v roku ne predloži zahtevanih dokazil, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu.
Okoliščina, da tožena stranka ni plačala niti tožeči stranki niti podizvajalcem, kaže na kršitev načela vestnosti in poštenja, ko se tožena stranka želi izogniti plačilu in ugovarja dospelost vtoževane terjatve z ugovorom delne nepravilne izpolnitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – zastaranje – občasne terjatve
Glede na pogodbeni dogovor med strankama o mesečnem plačevanju nadomestila za uporabo fonogramov, obravnavana terjatev nedvomno predstavlja občasno terjatev, ki zastara v 3 letih. Ker temelj terjatve predstavlja pogodba, so neutemeljene pritožbene navedbe o toženkini nezakoniti uporabi sorodnih pravic. Zato se pritožba tudi zmotno sklicuje na neupravičeno obogatitev, za katero velja splošen 5-letni zastaralni rok.
Ker v tem pravdnem postopku nastopata na strani tožene stranke dve pravni osebi, tožeča stranka je namreč (z 19. 2. 2013 vloženo tožbo (oziroma predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine)) tožila dve toženi stranki, je podano pasivno sosporništvo. Pritožbo zoper izdano vmesno sodbo prve stopnje pa je vložila le druga tožena stranka (in ne tudi prva tožena stranka). Toda ker se obravnavani gospodarski spor lahko reši na različna načina za toženi stranki (in ne le na enak način za obe), toženi stranki nista enotna sospornika, ki bi se štela za enotno pravdno stranko, temveč sta navadna sospornika. Zato se učinek vložene pritožbe druge tožene stranke zoper vmesno sodbo prve stopnje ne more in se ne razteza tudi na prvo toženo stranko.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
uporabnina – zloraba pravice – načelo vestnosti in poštenja – pošteno ravnanje lastnika – prosto urejanje obligacijskih razmerij
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, da bi [tožnik tožencu] ob dogovoru, da se vprašanje uporabe tožnikove lastnine reši s prodajo le-te, na tihem zaračunal še njeno uporabo za nazaj, pri čemer ne gre zanemariti, da je zahtevana uporabnina za sicer relativno kratko obdobje vrednostno več kot ena tretjina dogovorjene kupnine. Če bi ravnal pošteno,
tega tožnik ob dogovarjanju ne bi smel zamolčati; zloraba pravice je prepovedana.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izrek sklepa – razlogi – nepopolni razlogi – materialno procesno vodstvo – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Dejstvo, da se stranka ne strinja z zatrjevanim obsegom skupnega premoženja, lahko pomeni zgolj podlago za ugotovitev, da obstoji spor, ne pa za zaključek, da je njena pravica zato manj verjetna. Odločitve, zakaj je bila na pravdo napotena ravno nasprotna udeleženka, zato ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – razveljavitev zamudne sodbe
Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti.
Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo.