OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0082440
OZ člen 766, 778. ZOdvT člen 17, 17/1, 30, 30/2.
mandatna pogodba - sklenitev pogodbe - izjavljena volja - odvetniška storitev - plačilo nagrade za opravljeno delo - pravno sredstvo - svetovanje - izdelava pravnega mnenja - uporaba odvetniške tarife - razlaga tarife
Za sklenitev pogodbe je pomembno soglasje volj, ob tem je odločilna izjavljena volja. Pogodba je bila, glede na to, da je prišlo do soglasja volj (saj je volja lahko izražena tudi s konkludentnimi dejanji), sklenjena.
Za opravljeno odvetniško storitev je odvetnik upravičen do plačila oziroma nagrade tako na podlagi določb OZ o pogodbi o naročilu oziroma mandatu, kot tudi na podlagi ZOdv.
materialno procesno vodstvo – prekluzija – pravno pomembno dejstvo – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist
V sporu za plačilo uporabnine zaradi uporabe skupne hiše po enem od skupnih lastnikov je zato, ker je tudi tožnik dolžan preživljati otroka, pomembno, kako sta pravdni stranki uredili svoje razmerje glede preživljanja otrok. Ker ta dejanska okoliščina ni bila zatrjevana, bi moralo prvostopenjsko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranki izzvati, da jo navedeta.
pravdni stroški – povračilo stroškov – nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodišče všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, kar pomeni da je v enem postopku odvetnik upravičen do ene nagrade za postopek in ne dveh.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
uporabnina – zloraba pravice – načelo vestnosti in poštenja – pošteno ravnanje lastnika – prosto urejanje obligacijskih razmerij
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, da bi [tožnik tožencu] ob dogovoru, da se vprašanje uporabe tožnikove lastnine reši s prodajo le-te, na tihem zaračunal še njeno uporabo za nazaj, pri čemer ne gre zanemariti, da je zahtevana uporabnina za sicer relativno kratko obdobje vrednostno več kot ena tretjina dogovorjene kupnine. Če bi ravnal pošteno,
tega tožnik ob dogovarjanju ne bi smel zamolčati; zloraba pravice je prepovedana.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Dediči so soglasni, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino pokojne. Predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po njej nihče ni podal. Podlage za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni.
Sodišče lahko stranki, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a pogojev za to ne izpolnjuje, dovoli obročno plačilo sodnih taks, odlog njihovega plačila, ali pa odloči, da je dolžna plačati sodno takso le delno. Zato odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, vedno obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse (torej da stranka niti v tej smeri zakonskih pogojev ne izpolnjuje).
ZPP člen 11, 11/2, 339, 339/2, 339/2-12, 414. ZZZDR člen 129.
sodna poravnava – res transacta – izvršilni naslov – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – dovoljene pritožbene novote
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je bila v tej zadevi 10. 10. 2012 sklenjena sodna poravnava o vzgoji in preživljanju skupnih otrok pravdnih strank ter o stikih staršev z deklicama za čas do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Sodišče je ob izdaji izpodbijane sodbe to okoliščino, kot kaže, spregledalo in tako izdalo sodbo tudi o tožbenem zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta). To predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Mandatarka je vročanje opravljala kot samostojna podjetnica, ki se je poklicno ukvarjala z vročanjem. V razmerju do mandanta ima mandatar položaj profesionalne osebe. Zato za presojo ravnanj in tveganj, ki jih je (bila) dolžna obvladovati, ni pomembno, ali toženka ima (oziroma je imela) v resnici ustrezno strokovno znanje, izkušnje oziroma sposobnosti. To velja tudi za osebo, ki je zanjo opravljala posamezna dejanja v zvezi z izvršitvijo posla. Pomembna je samo okoliščina, da je toženka profesionalno (kot poklic) opravljala dejavnost, za katero se znanje s področja vročanja predpostavlja, ker tipične (običajne, povprečne) osebe, ki opravljajo enako dejavnost, takšno znanje in izkušnje imajo. Ravnanja mandatarja se presojajo po strožjem standardu profesionalne (strokovne) skrbnosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotoviti, ali je toženka ravnala kot se pričakuje od dobrega strokovnjaka s področja vročanja. Če ni ravnala tako in je s tem tožeči stranki povzročila škodo, zanjo načeloma odgovarja.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja z dolžnikovimi sredstvi na računu tretje osebe
Predlagana začasna odredba s prepovedjo razpolaganja s toženkinimi sredstvi na transakcijskem računu toženkine sestre (iz naslova toženkine kupnine) je v skladu z 271. členom ZIZ. Bistveno je, da predlagana začasna odredba zasleduje kot predmet zavarovanja toženkina denarna sredstva (ki se nahajajo na transakcijskem računu njene sestre).
odškodninska odgovornost – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – dokaz z izvedencem – predpravdna izvedenska mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – nedovoljene pritožbene novote
Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki. Sodna praksa je zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Ustaljena sodna praksa je, da predpravdno pripravljena (izvedenska) mnenja predstavljajo del trditvene podlage stranke, med postopkom postavljeni sodni izvedenci, ki izdelajo mnenje po odredbi sodišča, pa predstavljajo dokaz.
Del vročilnice, s katerim se potrjuje, da je bilo pisanje naslovniku vročeno in kdaj se je to zgodilo, ima lastnost javne listine. Vročilnica, s katero razpolaga sodišče, zato dokazuje, da je toženec tožbo skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, prejel in da jo je prejel 28. 1. 2014. Toženec bi sicer lahko z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevno izpodbil, vendar tega v pritožbi ni storil, saj je ostal zgolj pri trditvi, da mu tožba ni bila vročena.
Za uspeh z zahtevkom za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote pri njenem sklepanju, je potrebno poleg bistvene zmote dokazati potrebno skrbnost pri sklepanju poravnave.
Točka 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek, tako, da je pravda z umikom končana. Če je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe je nepreklicna izjava.
URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis.
Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
usucapio libertatis – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za pravno varstvo – priposestvovanje služnosti – izvrševanje služnosti
Tožnik je vložil zahtevo za pravno varstvo (s priposestvovanjem pridobljene) služnosti glede služečega zemljišča šele v letu 2010, s ponovnim (pravnim) izvrševanjem služnosti je pričel šele v letu 2010, torej prepozno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069745
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-5, 156, 156/2. OZ člen 112. ZPP člen 154, 154/1, 286. OT tarifna številka 3100.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – male glasbene pravice – aktivna legitimacija – nagrada za postopek
Ker obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik bi moral v roku 30 dni od takrat, ko je izvedel za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za prenehanje delovnega razmerja (to je bilo takrat, ko je prejel dopis ZZZS, da nima več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja), na podlagi člena 204/3 ZDR (odjava je bila posledica prenehanja delovnega razmerja) vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja za sporno obdobje, na vzpostavitev delovnega razmerja in na prijavo v obvezna zavarovanja ni utemeljen.