OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082399
OZ člen 634, 635, 636, 662. ZPP člen 7, 285.
pravila o jamčevanju za stvarne napake - podjemna pogodba - pogodbena zaveza - izguba pravice izvajalca - prekluzivni rok - nepravočasno uveljavljanje zahtevkov po garanciji za kvalitetno izvedbo del - sanacija - hidroizolacija stopnišča - odprava zamakanja - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo
Toženčevo ravnanje, ki ni izvedel hidroizolacije po celotnem obodu prizidka, kakor je bilo predvideno po PGD projektu, in tega ni sporočil tožnici, izključuje njegovo sklicevanje na prekluzivne roke za uveljavljanje jamčevanja za stvarne napake.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083474
OZ člen 39, 40, 86.
pogodba – ničnost – kavza pogodbe – pridobitev lastninske pravice – pričakovalna pravica – sklep o domiku
Sklep o domiku predstavlja naslov za pridobitev lastninske pravice. Na podlagi sklepa o domiku za kupca že nastanejo pravice, v katere ni dopustno posegati. Položaj kupca v izvršilnem postopku po domiku je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 primerjalo s položajem kupca v obligacijskem razmerju. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana; kar enako velja tudi za pravni položaj kupca nepremičnine po izdaji sklepa o domiku, ko je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna zgolj od zakonitosti javne dražbe in plačila kupnine. Obremenjevanje nepremičnine nenazadnje pomeni poseg v kupčevo pričakovalno pravico in tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Kupec namreč lahko utemeljeno pričakuje, da po izdaji sklepa o domiku dolžnik z nepremičnino ne bo razpolagal - niti na način, da bi jo obremenil s služnostjo.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023190
URS člen 35, 37. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
ZPP člen 80, 278, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2.
pomanjkljiva oznaka stranke – neobstoječa pravna oseba – očitna pisna napaka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo – domneva priznanja tožbenih trditev – preizkus zamudne sodbe
Tožniki so tožbo vložili zoper pravilno označeno in obstoječo pravno osebo. Zgolj pomanjkljiva oznaka stranke (izpadla je oznaka, da je podjetje v stečaju), ne pomeni, da je bila sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Gre za očitno pisno napako.
ZSVarPre člen 2, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5.
denarna socialna pomoč - trajanje
Denarna socialna pomoč se v skladu s 36. členom ZSVarPre prvič dodeli največ za tri mesece, ob ponovnem uveljavljanju pa največ za šest mesecev, če so okoliščine nespremenjene. Le izjemoma, v kolikor zaradi določenih okoliščin, to je starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, se lahko dodeli za več kot šest mesecev, oziroma največ za eno leto. Tožnica v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti dokazovala, da so bile pri njej do dokončnosti izpodbijane odločbe podane okoliščine, kot so starost, bolezen, invalidnost ali druge okoliščine, zaradi katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnici denarno socialno pomoč in na njo vezani pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, mogoče dodeliti za največ šest mesecev.
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem pravice biti voljen – prosta izbira prebivališča – paranoidna shizofrenija
Po 1. odstavku 32. člena URS ima vsakdo pravico, da si svobodno izbere prebivališče. Tudi nasprotni udeleženec si lahko prosto izbere bivališče, vendar bolnica, kjer biva že 2 leti, ni zatočišče, kjer bi nasprotni udeleženec lahko živel. Nasprotni udeleženec lahko prosto izbere (tudi), da bo živel na ulici, vendar mora biti sposoben pravilno presoditi svojo odločitev in posledice, ki bi jih prinesla. Vprašanje, če je taka volja udeleženca in če je njegovo psihofizično stanje tako, da to tudi razume, je ostalo nerazčiščeno. Zaradi svoje duševne bolezni bi namreč nasprotni udeleženec lahko postal (tudi) žrtev ulice.
ZDR-1 člen 77, 81, 89/1, 89/2, 84, 84/1, 200, 200/3. OZ člen 46, 49, 99.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmota - napake volje - sodno varstvo - prenehanje pravice
Toženi stranki sta tožniku (pri vsaki od njiju je bil na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi zaposlen za polovični delovni čas na delovnem mestu direktor izterjave) podali dve redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poleg tega je tožnik s toženima strankama sklenil tudi dva sporazuma ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki sta datirana istega dne kot redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnik je zatrjeval, da sporazum ne vsebuje njegove prave volje zaradi napake volje (s strani toženih strank naj bi mu bilo predstavljeno, da pomeni sporazum le tehnično izvedbo predaje poslov in stvari). Tožnik pred podpisom tega sporazuma ni ravnal s potrebno skrbnostjo (sporazuma niti ni prebral), zato zatrjevana zmota tožnika ni opravičljiva, prav tako pa ga tožnik ni podpisal zaradi prevare (člen 46 in člen 49 OZ). Posledično tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Delavec je pri izpodbijanju sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede vložitve tožbe vezan na rok 30 dni, odkar je izvedel za kršitev (člen 200/3 ZDR-1) in ne na enoletni rok od sklenitve sporazuma po 16. členu ZDR-1. To pomeni, da rok iz člena 99 OZ (po katerem pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile), v konkretnem primeru pri presoji pravočasnosti vložitve tožbe ne pride v poštev.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja z dolžnikovimi sredstvi na računu tretje osebe
Predlagana začasna odredba s prepovedjo razpolaganja s toženkinimi sredstvi na transakcijskem računu toženkine sestre (iz naslova toženkine kupnine) je v skladu z 271. členom ZIZ. Bistveno je, da predlagana začasna odredba zasleduje kot predmet zavarovanja toženkina denarna sredstva (ki se nahajajo na transakcijskem računu njene sestre).
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
odgovornost za delavce – protipravno ravnanje delavca – poseg v osebnostne pravice – diskriminacija
Zahteva tožene stranke, da tako zaposleni delavci, kot tudi promotorji, ki so v neposrednem stiku s strankami, temnih oz. sončnih očal med opravljanjem dela ne smejo nositi, ni nerazumna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081418
OZ člen 12, 125, 261, 299, 299/2, 311, 378, 631. ZPP člen 206, 206/1, 212. ZFPPIPP člen 296.
gradbena pogodba – posebne gradbene uzance – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – zapadla in pripoznana terjatev – pobot – pogoji za pobot – pridržna pravica – nastop zamude dolžnika – zamudne obresti – prekinitev pravdnega postopka – predhodno vprašanje – prenehanje terjatve v stečajnem postopku
Ni pomembno le to, da je na podlagi 631. člena OZ uveljavljana terjatev obstajala na dan, ko je bilo plačilo zahtevano. Ker je pred zaključkom glavne obravnave v razmerju do izvajalca (stečajnega dolžnika) delno prenehala, jo tožeča stranka tudi od naročnika lahko uveljavi le v obstoječem obsegu. Naročnik namreč plačuje izvajalčevo obveznost.
S tem, da naročnikov dolg obstaja, tudi če v času podizvajalčeve zahteve še ni zapadel v plačilo, je zadoščeno materialnemu predpisu, ki zahteva, da mora naročnikov dolg obstajati v trenutku, ko podizvajalec naročniku poda zahtevo za plačilo. V zamudi s plačilom pa je naročnik šele z zapadlostjo njegove obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0082440
OZ člen 766, 778. ZOdvT člen 17, 17/1, 30, 30/2.
mandatna pogodba - sklenitev pogodbe - izjavljena volja - odvetniška storitev - plačilo nagrade za opravljeno delo - pravno sredstvo - svetovanje - izdelava pravnega mnenja - uporaba odvetniške tarife - razlaga tarife
Za sklenitev pogodbe je pomembno soglasje volj, ob tem je odločilna izjavljena volja. Pogodba je bila, glede na to, da je prišlo do soglasja volj (saj je volja lahko izražena tudi s konkludentnimi dejanji), sklenjena.
Za opravljeno odvetniško storitev je odvetnik upravičen do plačila oziroma nagrade tako na podlagi določb OZ o pogodbi o naročilu oziroma mandatu, kot tudi na podlagi ZOdv.
nagrada sodnega izvedenca – stroški sodnega izvedenca – izvedenec klinične psihologije – osebne značilnosti staršev – osebne značilnosti otrok
Izvedenec klinične psihologije je svoje delo opravil, za kar mu pripada nagrada, hkrati pa ima pravico tudi povračila stroškov. Izvedenec je svoje delo opravil in pri tem izkazal tudi svojo strokovno usposobljenost oziroma strokovno znanje. Ni ovir, da ne bi kot izvedenec klinične psihologije podal mnenje ne le glede osebnostnih značilnosti staršev temveč tudi glede osebnostnih značilnosti in razvojnih potreb otrok.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083451
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZZK-1 člen 111, 243. OZ člen 86. ZSPDSLS člen 23, 23/1, 23/1-5.
status javnih cest – javno dobro – kategorizacija javnih cest – javna pot – nekategorizirana pot – prepoved razpolaganja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – ničnost pravnega posla – izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – aktivna legitimacija
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je bila sporna pot po zemljiščih z aktom kategorizirana kot javna pot. Odgovor na to vprašanje pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje negativen. Pritožbena trditev, da gre za javno dobro, zato ne drži. Okoliščina, da sta (bili) parceli v lasti občine ter namenjeni prometu, takšnega zaključka še ne omogoča. Ker gre za nekategorizirano pot, zakonska prepoved razpolaganja (2. odstavek 2. člena ZJC) zanjo ne velja, kar pomeni, da ni mogoče odreči veljavnosti prodajni pogodbi.
obstoj delovnega razmerja - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Glede na to, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju 22. 3. 2013, ki je prenehala veljati s 30. 6. 2013 in glede na to, da je tožnica 15. 4. 2013 na toženo stranko naslovila dopis, da odpravi kršitve, bi morala tožnica ravnati skladno z določili 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Ker tožena stranka ni v 8 delovnih dneh izpolnila svoje obveznosti oziroma odpravila kršitve, bi morala tožnica v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve zahtevati sodno varstvo, torej vložiti tožbo. Tožnica je vložila tožbo 24. 6. 2013, kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076176
ZPP člen 421. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/6, 120. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. ZIZ člen 272. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
sindrom odtujitve - pas sindrom - stiki - začasna odredba - določitev stikov - zavračanje stikov - otrokova korist - sodna poravnava - spremenjene razmere - kratkoročna korist - dolgoročna korist - pravica otroka do izjave - namestitev otroka pri drugi osebi
Otroka kažeta znake sindroma odtujitve. Gre za odpor otrok do očeta, ki je bil v njiju umetno vzbujen s strani matere in predstavlja resno obliko zlorabe otroških čustev. Neukrepanje pomeni izgubljeno priložnost za normalen razvoj otrok in lahko pogojuje, kot je navedla izvedenka, resne psihiatrične probleme. Oba izvedenca predlagata vpeljavo stikov obeh otrok z očetom, vendar ob ustrezni psihoterapevtski obravnavi obeh otrok, ki se morata najprej znebiti strahu, povezanega z njunimi stališči in prepričanji, ki se nanašajo na očeta (ki so sicer stališča in prepričanje matere). Da bi stiki lahko stekli, pa bi morala psihoterapevtsko pomoč poiskati tudi oba starša.