ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 111, 112, 137, 333, 333/1.
vročanje - vročitev pooblaščencu - preklic pooblastila - nov pooblaščenec - rok za vložitev pritožbe - prekluziven rok
Sodišče je vročalo sodbo tistemu odvetniku, ki je zastopal toženca takrat, ko je sodišče sodbo izdalo oziroma najpozneje, ko jo je odpravilo. Zato je bila sodba vročena pravemu pooblaščencu in od tedaj dalje teče pritožbeni rok.
Če je sodba odpravljena in vročena pooblaščencu, ki je tedaj imel veljavno pooblastilo, bi ponovno vročanje sodbe novemu pooblaščencu pomenilo nezakonito podaljševanje petnajstdnevnega prekluzivnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
ugovor delne nepravilne izpolnitve - neposredno plačilo podizvajalcem - načelo vestnosti in poštenja
S tem, ko je tožena stranka uveljavljala pravico do zadržanja plačila iz razloga neizročitve potrjenih računov oziroma situacij za podizvajalce je v bistvu uveljavljala ugovor delne nepravilne izpolnitve, ki pa ga je dopustno uveljavljati v okviru ugovora neizpolnitve, saj za izpolnitev šteje samo ravnanje, ki v celoti ustreza vsebini obveznosti.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek, pod pogojem, da obenem izkaže, da glavni izvajalec pripoznava terjatev, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca dospela in da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Če pa podizvajalec ne zahteva plačila od naročnika in tudi niso izpolnjeni drugi pogoji, da naročnik plača podizvajalcu, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu, četudi je ta svoji potrjeni situaciji priložil potrjeno situacijo svojega podizvajalca ali obratno, četudi situaciji niso priložene, saj predložitev potrjenih situacij sama po sebi ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca, tudi nepredložitev potrjenih situacij ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca.
Če je naročnik prejel zahteve za plačilo s strani podizvajalcev, mora naročnik podizvajalce pozvati, da predložijo vsa dokazila o utemeljenosti svojega direktnega zahtevka do nje. Če podizvajalec v primernem roku predloži dokazila in so izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu, mora naročnik plačati podizvajalcu. Če pa podizvajalec v roku ne predloži zahtevanih dokazil, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu.
Okoliščina, da tožena stranka ni plačala niti tožeči stranki niti podizvajalcem, kaže na kršitev načela vestnosti in poštenja, ko se tožena stranka želi izogniti plačilu in ugovarja dospelost vtoževane terjatve z ugovorom delne nepravilne izpolnitve.
URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis.
Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička je najprej potrebno ugotoviti obseg poslovanja, ki bi ga oškodovanec dosegel, če škodnega dogodka ne bi bilo. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. V primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Pritožničino vztrajanje, da je višina prihodkov razvidna iz preglednice opravljenih dializnih prevozov, ki jih je za toženko pred škodnim dogodkom opravila tožnica, temu ne ustreza. Prikaže le del prihodkov, glede odhodkov pa je bila njena trditvena podlaga pomanjkljiva. Prav tako ni ničesar konkretnega navedla o tem, kakšen dobiček je ustvarila v preteklem obdobju.
Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov v zvezi z izgubljenim dobičkom in je stališče, da mora odhodke zatrjevati in izkazati tožena stranka, preseženo.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnika je obračun dolga, ki ga je toženec podpisal, s katerim je priznal, da tožniku dolguje navedeni znesek, ki izvira po ugotovitvah sodišča iz posojilne pogodbe v letu 2004. Gre za novacijo in ta obračun dolga je toženčevo priznanje, koliko še dolguje tožniku in se je sodišče prve stopnje brez potrebe ukvarjalo s toženčevimi ugovori o oderuških obrestih in za kakšno obrestno mero sta se pravdni stranki dogovorili, ko pa gre v konkretnem primeru za ureditev razmerij iz posojilne pogodbe v letu 2004.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0023308
KZ člen 235, 235/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZOPOKD člen 4, 4/-3. ZKP člen 17, 17/1. ZUP člen 8, 138. ZZDej člen 87e, 87e/1, 87e/1-1.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti – dejansko stanje – načelo materialne resnice
Okoliščina, da upravni organ v nasprotju z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, kakor tudi 138. člena ZUP, pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev, v ničemer ne odvezuje kazenskega sodišča, da po resnici ni popolnoma ugotovi dejansko stanje.
Točka 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe.
ZPP člen 11, 11/2, 339, 339/2, 339/2-12, 414. ZZZDR člen 129.
sodna poravnava – res transacta – izvršilni naslov – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – dovoljene pritožbene novote
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je bila v tej zadevi 10. 10. 2012 sklenjena sodna poravnava o vzgoji in preživljanju skupnih otrok pravdnih strank ter o stikih staršev z deklicama za čas do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Sodišče je ob izdaji izpodbijane sodbe to okoliščino, kot kaže, spregledalo in tako izdalo sodbo tudi o tožbenem zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta). To predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
podjemna pogodba - stvarne napake - notifikacija tretje osebe - dolžnost naročnika - notifikacija kot izjava volje
Dolžnost obvestiti podjemnika o morebitnih (skritih) napakah izvršenega dela je (zgolj in samo) naročnikova. Notifikacija je namreč opravilo, ki ga mora opraviti naročnik (oziroma nekdo po njegovem pooblastilu), saj predstavlja izjavo njegove volje, ki je podlaga (pogoj) za njegovo morebitno kasnejše uveljavljanje podjemnikove odgovornosti za stvarne napake oziroma sankcij zoper slednjega. Te njegove izjave volje obvestilo tretje osebe ne more nadomestiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082399
OZ člen 634, 635, 636, 662. ZPP člen 7, 285.
pravila o jamčevanju za stvarne napake - podjemna pogodba - pogodbena zaveza - izguba pravice izvajalca - prekluzivni rok - nepravočasno uveljavljanje zahtevkov po garanciji za kvalitetno izvedbo del - sanacija - hidroizolacija stopnišča - odprava zamakanja - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo
Toženčevo ravnanje, ki ni izvedel hidroizolacije po celotnem obodu prizidka, kakor je bilo predvideno po PGD projektu, in tega ni sporočil tožnici, izključuje njegovo sklicevanje na prekluzivne roke za uveljavljanje jamčevanja za stvarne napake.
Del vročilnice, s katerim se potrjuje, da je bilo pisanje naslovniku vročeno in kdaj se je to zgodilo, ima lastnost javne listine. Vročilnica, s katero razpolaga sodišče, zato dokazuje, da je toženec tožbo skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, prejel in da jo je prejel 28. 1. 2014. Toženec bi sicer lahko z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevno izpodbil, vendar tega v pritožbi ni storil, saj je ostal zgolj pri trditvi, da mu tožba ni bila vročena.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 239, 239/2, 239/3. ZPP člen 339, 339/2, 3392/-1, 356.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – ugovor dolžnika – obligatornost naroka – izdaja odločbe po sodniku, ki ni sodeloval na glavni obravnavi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je narok obligatoren.
Kadar se zaradi predodelitve zadeve zamenja sodnik, je treba narok začeti znova. Če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na naroku, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 34, 43, 239, 266. ZPP člen 274, 319, 332.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – pomanjkanje pravnega interesa – že obstoječi postopek zavarovanja – vpis prepovedi v sodni register le kot novo izvršilno sredstvo
Ker lahko upnik v izvršilnem postopku predlaga več sredstev izvršbe, pa tudi izvršbo na več predmetov, upnik nima pravnega interesa (splošna procesna predpostavka), da bi zoper istega dolžnika predlagal več izvršilnih postopkov sočasno (več postopkov zavarovanja oziroma več zavarovanj z izdajo začasne odredbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083472
OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 155.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – smrt starih staršev – potrebni stroški – prepravdni odškodninski zahtevek
Med upravičence do odškodnine zaradi smrti bližnjega spadajo le ožji družinski člani (zakonec, otroci in starši), vendar pa sodna praksa to določilo razlaga širše. Pravico do odškodnine namreč priznava tudi vnukom oziroma starim staršem, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki ves čas živijo s starimi starši in jim stari starši (delno ali v celoti) nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi razmerje, ki ga je mogoče izenačiti z razmerjem med starši in otroki.
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 189, 189/6. ZIZ-J člen 37, 47, 82, 82/3.
izvršba na nepremičnino – pristop k izvršbi – namen določb zakona o pristopu k izvršbi – trenutek pristopa – nedopustnost pristopa k izvršbi – pravnomočnost sklepa o domiku – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J
Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko je sklep o domiku na nepremičnini postal pravnomočen še pred spremembo zakona ZIZ-J, so imele stranke tega postopka upravičeno pričakovanje, da po pravnomočnosti sklepa o domiku ne bo mogel k izvršbi na isti nepremičnini pristopiti noben upnik več. Z izdajo sklepa o izvršbi in pristopom upnika iz te zadeve k izvršbi v vodilni zadevi bi šlo za poseg v pričakovalne pravice strank tistega postopka, po drugi strani pa za privilegiranje upnika iz te izvršilne zadeve. V vodilni izvršilni zadevi se je za prodajo nepremičnin uporabljal ZIZ pred novelo ZIZ-J, torej je bila mogoča pritožba zoper sklep o domiku, upniku pa bi bil ob uporabi novega ZIZ-J omogočen pristop k izvršbi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ratio legis za spremembo 171. člena ZIZ pa je bil prav v dejstvu, da zoper sklep o domiku po ZIZ-J ni več mogoča pritožba in je posledično trenutek, do katerega je mogoč pristop k izvršbi, pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine.
ZPP člen 80, 278, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2.
pomanjkljiva oznaka stranke – neobstoječa pravna oseba – očitna pisna napaka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo – domneva priznanja tožbenih trditev – preizkus zamudne sodbe
Tožniki so tožbo vložili zoper pravilno označeno in obstoječo pravno osebo. Zgolj pomanjkljiva oznaka stranke (izpadla je oznaka, da je podjetje v stečaju), ne pomeni, da je bila sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Gre za očitno pisno napako.
ZSVarPre člen 2, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5.
denarna socialna pomoč - trajanje
Denarna socialna pomoč se v skladu s 36. členom ZSVarPre prvič dodeli največ za tri mesece, ob ponovnem uveljavljanju pa največ za šest mesecev, če so okoliščine nespremenjene. Le izjemoma, v kolikor zaradi določenih okoliščin, to je starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, se lahko dodeli za več kot šest mesecev, oziroma največ za eno leto. Tožnica v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti dokazovala, da so bile pri njej do dokončnosti izpodbijane odločbe podane okoliščine, kot so starost, bolezen, invalidnost ali druge okoliščine, zaradi katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnici denarno socialno pomoč in na njo vezani pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, mogoče dodeliti za največ šest mesecev.