nadomestna izpolnitev – realni kontrakt – dogovor o nadomestni izpolnitvi – zaslišanje pravdnih strank – pravica do dokazovanja
Nadomestna izpolnitev je realni kontrakt, za katere je značilno, da mora biti zato, da bi bili veljavno sklenjeni in bi začeli učinkovati, poleg splošnih predpostavk pravnih poslov izpolnjena še dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, že opravi tudi izpolnitveno ravnanje. Ob odsotnosti trditev o izpolnitvenem ravnanju sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov v zvezi z dogovorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081418
OZ člen 12, 125, 261, 299, 299/2, 311, 378, 631. ZPP člen 206, 206/1, 212. ZFPPIPP člen 296.
gradbena pogodba – posebne gradbene uzance – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – zapadla in pripoznana terjatev – pobot – pogoji za pobot – pridržna pravica – nastop zamude dolžnika – zamudne obresti – prekinitev pravdnega postopka – predhodno vprašanje – prenehanje terjatve v stečajnem postopku
Ni pomembno le to, da je na podlagi 631. člena OZ uveljavljana terjatev obstajala na dan, ko je bilo plačilo zahtevano. Ker je pred zaključkom glavne obravnave v razmerju do izvajalca (stečajnega dolžnika) delno prenehala, jo tožeča stranka tudi od naročnika lahko uveljavi le v obstoječem obsegu. Naročnik namreč plačuje izvajalčevo obveznost.
S tem, da naročnikov dolg obstaja, tudi če v času podizvajalčeve zahteve še ni zapadel v plačilo, je zadoščeno materialnemu predpisu, ki zahteva, da mora naročnikov dolg obstajati v trenutku, ko podizvajalec naročniku poda zahtevo za plačilo. V zamudi s plačilom pa je naročnik šele z zapadlostjo njegove obveznosti.
Glede na to, da do samovžiga ob rednem teku dogodkov ne pride, je resničnost vzročnega pripisovanja precej verjetna. Tožena stranka je na drugi strani postavila dejansko tezo, da je do samovžiga prišlo zaradi tožnikovega padca z motorjem. S to svojo dejansko tezo tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni uspela. Vsaka od strank je torej zatrjevala svojo dejansko podlago. Načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave terja, da sodišče stranke enako obravnava. Načelo enakega varstva pravic se mora odražati tudi v dokaznem pravu in torej tudi v uporabi pravila iz 215. člena ZPP. Novejša teorija in tudi novejša praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je odstopila od kategoričnega dokaznega standarda, znanega kot prepričanje ali kot standard onkraj razumnega dvoma. To velja še posebej tedaj, ko je stranka v dokazni stiski. Procesna stiska tožnika pa v resnici ni le dokazna, marveč tudi trditvena (saj zaradi objektivnih razlogov svoje trditve o skriti napaki ne more konkretizirati bolj, kot jo je).
ZIZ člen 34, 43, 239, 266. ZPP člen 274, 319, 332.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – pomanjkanje pravnega interesa – že obstoječi postopek zavarovanja – vpis prepovedi v sodni register le kot novo izvršilno sredstvo
Ker lahko upnik v izvršilnem postopku predlaga več sredstev izvršbe, pa tudi izvršbo na več predmetov, upnik nima pravnega interesa (splošna procesna predpostavka), da bi zoper istega dolžnika predlagal več izvršilnih postopkov sočasno (več postopkov zavarovanja oziroma več zavarovanj z izdajo začasne odredbe).
lastninska pravica – lastninjenje družbene lastnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Člen 128 ZS ne daje podlage za uveljavljanje lastninske pravice na poslovnih prostorih, ki jih uporabljajo drugi organi, ki izvajajo pravosodno funkcijo. Določbe ZS veljajo le za prostore sodišča, ne pa tudi za druge pravosodne organe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 179/94, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da določbe ZS veljajo tudi za druge pravosodne organe.
ZVVJTO člen 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 180, 184, 184/1, 185, 286, 449, 449/1. OZ člen 336, 336/1, 346.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – višina vračila – obligacijska pogodba – upravni akt – sprememba tožbe – zastaranje
ZVVJTO ureja način vračila v javno telekomunikacijsko omrežje vloženih sredstev. Predpisuje tudi sorazmerno razdelitev teh sredstev med končne vlagatelje (fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti), drugih določil o delitvi pa ne vsebuje. Pri delitvi ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koriti s področja upravnega prava, ampak za obligacijsko razmerje med končnimi upravičenci do vrnjenih sredstev.
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
Določbe 1. odstavka 258. člena ZIZ ni mogoče uporabiti tako, da bi bil predlog za izdajo predhodne odredbe na njeni podlagi lahko uspešen tudi v primeru, ko upnik predlaga zavarovanje terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Če bi se dalo upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, možnost doseči zavarovanje terjatev s predhodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil izničen namen postopka prisilne poravnave, opredeljen v 136. členu ZFPPIPP.
Glede na navedeno torej v konkretnem primeru ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila prav nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki izven obsega ločitvene pravice učinkuje tudi na terjatev upnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083474
OZ člen 39, 40, 86.
pogodba – ničnost – kavza pogodbe – pridobitev lastninske pravice – pričakovalna pravica – sklep o domiku
Sklep o domiku predstavlja naslov za pridobitev lastninske pravice. Na podlagi sklepa o domiku za kupca že nastanejo pravice, v katere ni dopustno posegati. Položaj kupca v izvršilnem postopku po domiku je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 primerjalo s položajem kupca v obligacijskem razmerju. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana; kar enako velja tudi za pravni položaj kupca nepremičnine po izdaji sklepa o domiku, ko je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna zgolj od zakonitosti javne dražbe in plačila kupnine. Obremenjevanje nepremičnine nenazadnje pomeni poseg v kupčevo pričakovalno pravico in tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Kupec namreč lahko utemeljeno pričakuje, da po izdaji sklepa o domiku dolžnik z nepremičnino ne bo razpolagal - niti na način, da bi jo obremenil s služnostjo.
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem pravice biti voljen – prosta izbira prebivališča – paranoidna shizofrenija
Po 1. odstavku 32. člena URS ima vsakdo pravico, da si svobodno izbere prebivališče. Tudi nasprotni udeleženec si lahko prosto izbere bivališče, vendar bolnica, kjer biva že 2 leti, ni zatočišče, kjer bi nasprotni udeleženec lahko živel. Nasprotni udeleženec lahko prosto izbere (tudi), da bo živel na ulici, vendar mora biti sposoben pravilno presoditi svojo odločitev in posledice, ki bi jih prinesla. Vprašanje, če je taka volja udeleženca in če je njegovo psihofizično stanje tako, da to tudi razume, je ostalo nerazčiščeno. Zaradi svoje duševne bolezni bi namreč nasprotni udeleženec lahko postal (tudi) žrtev ulice.
zavezanec za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izrek sklepa – razlogi – nepopolni razlogi – materialno procesno vodstvo – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Dejstvo, da se stranka ne strinja z zatrjevanim obsegom skupnega premoženja, lahko pomeni zgolj podlago za ugotovitev, da obstoji spor, ne pa za zaključek, da je njena pravica zato manj verjetna. Odločitve, zakaj je bila na pravdo napotena ravno nasprotna udeleženka, zato ni mogoče preizkusiti.
materialno procesno vodstvo – prekluzija – pravno pomembno dejstvo – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist
V sporu za plačilo uporabnine zaradi uporabe skupne hiše po enem od skupnih lastnikov je zato, ker je tudi tožnik dolžan preživljati otroka, pomembno, kako sta pravdni stranki uredili svoje razmerje glede preživljanja otrok. Ker ta dejanska okoliščina ni bila zatrjevana, bi moralo prvostopenjsko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranki izzvati, da jo navedeta.
pravdni stroški – povračilo stroškov – nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodišče všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, kar pomeni da je v enem postopku odvetnik upravičen do ene nagrade za postopek in ne dveh.
SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ODZ člen 974. OZ člen 583.
varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – vrnitveni zahtevek – upravljanje s stvarjo – prekarij – preklic prekarija – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – vrnitev stvari
Bistvena značilnost prekarija je brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, uporaba tuje stvari pa je dovoljena do preklica oziroma trajna uporaba ni določena. Ker je tožeča stranka najkasneje z vložitvijo tožbe med pravdnima strankama sklenjeni dogovor, da v stanovanjski hiši prebiva tožena stranka, preklicala, je prekaristično razmerje med njima prenehalo, in tožena stranka uporablja nepremičnino tožeče stranke brez veljavnega pravnega naslova.
Bistvo vrnitvenega zahtevka lastnika stvari je, da na stvari lastnik prevzame posest in s tem pridobi pravico uporabe nepremičnine. Po prenehanju prekarističnega razmerja je zato tožena stranka dolžna opustiti dejansko oblast nad stvarjo, to pa stori s tem, da izprazni sporno nepremičnino.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
ZPP člen 80, 278, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2.
pomanjkljiva oznaka stranke – neobstoječa pravna oseba – očitna pisna napaka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo – domneva priznanja tožbenih trditev – preizkus zamudne sodbe
Tožniki so tožbo vložili zoper pravilno označeno in obstoječo pravno osebo. Zgolj pomanjkljiva oznaka stranke (izpadla je oznaka, da je podjetje v stečaju), ne pomeni, da je bila sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Gre za očitno pisno napako.
ZSVarPre člen 2, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5.
denarna socialna pomoč - trajanje
Denarna socialna pomoč se v skladu s 36. členom ZSVarPre prvič dodeli največ za tri mesece, ob ponovnem uveljavljanju pa največ za šest mesecev, če so okoliščine nespremenjene. Le izjemoma, v kolikor zaradi določenih okoliščin, to je starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, se lahko dodeli za več kot šest mesecev, oziroma največ za eno leto. Tožnica v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti dokazovala, da so bile pri njej do dokončnosti izpodbijane odločbe podane okoliščine, kot so starost, bolezen, invalidnost ali druge okoliščine, zaradi katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnici denarno socialno pomoč in na njo vezani pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, mogoče dodeliti za največ šest mesecev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073460
OZ člen 435, 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 480, 619, 620, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 212, 350, 350/2.
prodajna pogodba – razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo – skrite napake – pravočasno obvestilo o napaki – predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako – pravice kupca – izguba pravice – nesklepčnost – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo razen, če bi material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbela tožena stranka, tožeča stranka pa bi se iz tega materialna zavezala izdelati določeno premično stvar, oziroma kadar sta imeli pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo. V konkretnem primeru je tožena stranka pri tožeči stranki naročila beton, ker ga je potrebovala za delo na objektu. Osrednji interes tožene stranke ni bil v delu tožeče stranke (v smislu izdelave ali dobave stvari), temveč, da ji tožeča stranka zagotovi in izroči stvar – beton, kar je značilnost prodajne in ne podjemne pogodbe, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Zgolj navedba tožene stranke, da je tožečo stranko obvestila o pokanju sten in plošče po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza kriteriju natančnega opisa napake.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati polega ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar to ne pomeni, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi navedenega določila ne vsebuje, pride avtomatično do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa razlog) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.