pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - vračilo stroškov izobraževanja
V dodatku k pogodbi o štipendiranju, ki ga je toženec podpisal, je bilo dogovorjeno, da je štipendist (toženec) dolžan vrniti revaloriziran znesek štipendije, če po končanem izobraževanju po štipendistovi krivdi ne pride do zaposlitve. Pravdni stranki sta se dogovorili, da se bo štipendist po zaključku šolanja zaposlil pri delodajalcu na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi, pridobljeni v času štipendiranja, tj. izobrazbi za poklic natakarja. Tožeča stranka je svoje dogovorjene obveznosti izpolnila, tožencu je ponudila njegovi izobrazbi ustrezno zaposlitev v predpisanem roku, toženec pa svoje obveznosti ni izpolnil. Ker do sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni prišlo iz razlogov na strani toženca, je toženec dolžan tožeči stranki vrniti revaloriziran znesek štipendije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006185
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 168, 168/2. ZKP člen 105, 105/2, 355, 355/2.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - premoženjskopravni zahtevek
Trditev je res lahko tudi objektivno žaljiva, vendar po mnenju pritožbenega sodišča le tedaj, kadar je podana kot odgovor na določeno dejanje ali izjavo politika, ki je bodisi za prizadetega ali po splošnih vrednostnih merilih, ocenjena kot žaljiva ali drugače neprimerna. Ni pa sprejemljiva razlaga, da so politiki zgolj zaradi svojega javnega delovanja in strožje kontrole javnosti, dolžni trpeti žalitve ali ponižanja tistih, ki se z njimi ne strinjajo.
ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o nepravilno sestavljeni komisiji in vplivu sestave komisije na zakonitost ocene o poskusnem delu. Tožnica zato v pritožbi pravilno opozarja, da v kolikor sodba o tem nima razlogov, tožnica ne more vložiti usmerjene pritožbe in kasneje tudi ne revizije. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
lastnost zavarovanca - verska skupnost - redovnik - Gibanje Fokolarov - poklicno opravljanje verske službe - pokojninska doba
ZPIZ-1 v 5. alineji 189. člena določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. 1. 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo. Tožnik od 1. 10. 1977 do 17. 10. 1982 ni poklicno opravljal verske službe na območju Republike Slovenije, saj verska skupnost Marijinega dela - Gibanja fokolarov v obdobju od 1971 do 1973 še ni bila registrirana. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu kot članu Marijinega dela - Gibanja fokolarov – redovniku, ki je poklicno opravljal versko službo na območju Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas od 1. 10. 1977 do 17. 10. 1982, ni utemeljen.
Zoisova štipendija - državna štipendija - splošni pogoji za pridobitev štipendije
Tožnica v spornem študijskem letu ni prejemala državne štipendije, ker ji je ta mirovala. S tem je izpolnjen eden od temeljnih pogojev iz 9. člena ZŠtip (ki preprečuje istočasno prejemanje več štipendij) za pridobitev pravice do Zoisove štipendije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - bolniški stalež - reintegracija
Tožnik je bil od 1. 3. 2013 do 8. 3. 2013 upravičeno odsoten z dela, ker je za odsotnost z dela naknadno pridobil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni. Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga je tožnikov osebni zdravnik izdal 29. 3. 2013 za nazaj in ki ga je tožnik predložil tudi toženi stranki dne 2. 4. 2013 (po izdaji izredne odpovedi), dokazuje, da tožnik ni naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih in drugih delovnih obveznosti s tem, da naj bi neopravičeno izostal z dela. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Delavec, ki se v vmesnem času, v času trajanja sodnega spora zaradi nezakonitosti izredne odpovedi, zaposli pri drugem delodajalcu, s tem le zmanjšuje škodo in to dejstvo ne more vplivati na njegovo pravico do ponovne reintegracije k delodajalcu, ki mu je pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedal, zlasti ker je bil tožnik pri drugem delodajalcu zaposlen le nekaj mesecev in je bil že v času izdaje izpodbijane sodbe ponovno brez zaposlitve.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnika je obračun dolga, ki ga je toženec podpisal, s katerim je priznal, da tožniku dolguje navedeni znesek, ki izvira po ugotovitvah sodišča iz posojilne pogodbe v letu 2004. Gre za novacijo in ta obračun dolga je toženčevo priznanje, koliko še dolguje tožniku in se je sodišče prve stopnje brez potrebe ukvarjalo s toženčevimi ugovori o oderuških obrestih in za kakšno obrestno mero sta se pravdni stranki dogovorili, ko pa gre v konkretnem primeru za ureditev razmerij iz posojilne pogodbe v letu 2004.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0023308
KZ člen 235, 235/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZOPOKD člen 4, 4/-3. ZKP člen 17, 17/1. ZUP člen 8, 138. ZZDej člen 87e, 87e/1, 87e/1-1.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti – dejansko stanje – načelo materialne resnice
Okoliščina, da upravni organ v nasprotju z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, kakor tudi 138. člena ZUP, pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev, v ničemer ne odvezuje kazenskega sodišča, da po resnici ni popolnoma ugotovi dejansko stanje.
Ker v tem pravdnem postopku nastopata na strani tožene stranke dve pravni osebi, tožeča stranka je namreč (z 19. 2. 2013 vloženo tožbo (oziroma predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine)) tožila dve toženi stranki, je podano pasivno sosporništvo. Pritožbo zoper izdano vmesno sodbo prve stopnje pa je vložila le druga tožena stranka (in ne tudi prva tožena stranka). Toda ker se obravnavani gospodarski spor lahko reši na različna načina za toženi stranki (in ne le na enak način za obe), toženi stranki nista enotna sospornika, ki bi se štela za enotno pravdno stranko, temveč sta navadna sospornika. Zato se učinek vložene pritožbe druge tožene stranke zoper vmesno sodbo prve stopnje ne more in se ne razteza tudi na prvo toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083442
ZDen 67, 67/3. ZZZDR člen 211.
dedni delež – izročitev zapuščine – skrbništvo za posebne primere
Dejstvo je, da je kot upravičenka oziroma kot dedinja po pokojnem v vseh postopkih (in sicer tako v postopku denacionalizacije kot v zapuščinskem postopku) nastopala tožnica. Zato je toženec kot skrbnik za posebne primere dolžan le njej (in ne njeni hčerki) izročiti tisto, kar mu je bilo v tem svojstvu izročeno v denacionalizacijskih postopkih.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati polega ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar to ne pomeni, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi navedenega določila ne vsebuje, pride avtomatično do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa razlog) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.
Določbe 1. odstavka 258. člena ZIZ ni mogoče uporabiti tako, da bi bil predlog za izdajo predhodne odredbe na njeni podlagi lahko uspešen tudi v primeru, ko upnik predlaga zavarovanje terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Če bi se dalo upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, možnost doseči zavarovanje terjatev s predhodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil izničen namen postopka prisilne poravnave, opredeljen v 136. členu ZFPPIPP.
Glede na navedeno torej v konkretnem primeru ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila prav nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki izven obsega ločitvene pravice učinkuje tudi na terjatev upnika.
ZPP člen 11, 11/2, 339, 339/2, 339/2-12, 414. ZZZDR člen 129.
sodna poravnava – res transacta – izvršilni naslov – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – dovoljene pritožbene novote
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je bila v tej zadevi 10. 10. 2012 sklenjena sodna poravnava o vzgoji in preživljanju skupnih otrok pravdnih strank ter o stikih staršev z deklicama za čas do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Sodišče je ob izdaji izpodbijane sodbe to okoliščino, kot kaže, spregledalo in tako izdalo sodbo tudi o tožbenem zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta). To predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 34, 43, 239, 266. ZPP člen 274, 319, 332.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – pomanjkanje pravnega interesa – že obstoječi postopek zavarovanja – vpis prepovedi v sodni register le kot novo izvršilno sredstvo
Ker lahko upnik v izvršilnem postopku predlaga več sredstev izvršbe, pa tudi izvršbo na več predmetov, upnik nima pravnega interesa (splošna procesna predpostavka), da bi zoper istega dolžnika predlagal več izvršilnih postopkov sočasno (več postopkov zavarovanja oziroma več zavarovanj z izdajo začasne odredbe).
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
odgovornost za delavce – protipravno ravnanje delavca – poseg v osebnostne pravice – diskriminacija
Zahteva tožene stranke, da tako zaposleni delavci, kot tudi promotorji, ki so v neposrednem stiku s strankami, temnih oz. sončnih očal med opravljanjem dela ne smejo nositi, ni nerazumna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083474
OZ člen 39, 40, 86.
pogodba – ničnost – kavza pogodbe – pridobitev lastninske pravice – pričakovalna pravica – sklep o domiku
Sklep o domiku predstavlja naslov za pridobitev lastninske pravice. Na podlagi sklepa o domiku za kupca že nastanejo pravice, v katere ni dopustno posegati. Položaj kupca v izvršilnem postopku po domiku je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 primerjalo s položajem kupca v obligacijskem razmerju. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana; kar enako velja tudi za pravni položaj kupca nepremičnine po izdaji sklepa o domiku, ko je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna zgolj od zakonitosti javne dražbe in plačila kupnine. Obremenjevanje nepremičnine nenazadnje pomeni poseg v kupčevo pričakovalno pravico in tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Kupec namreč lahko utemeljeno pričakuje, da po izdaji sklepa o domiku dolžnik z nepremičnino ne bo razpolagal - niti na način, da bi jo obremenil s služnostjo.
materialno procesno vodstvo – prekluzija – pravno pomembno dejstvo – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist
V sporu za plačilo uporabnine zaradi uporabe skupne hiše po enem od skupnih lastnikov je zato, ker je tudi tožnik dolžan preživljati otroka, pomembno, kako sta pravdni stranki uredili svoje razmerje glede preživljanja otrok. Ker ta dejanska okoliščina ni bila zatrjevana, bi moralo prvostopenjsko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranki izzvati, da jo navedeta.