Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Zoisova štipendija - državna štipendija - splošni pogoji za pridobitev štipendije
Tožnica v spornem študijskem letu ni prejemala državne štipendije, ker ji je ta mirovala. S tem je izpolnjen eden od temeljnih pogojev iz 9. člena ZŠtip (ki preprečuje istočasno prejemanje več štipendij) za pridobitev pravice do Zoisove štipendije.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum priznanja pravice - datum začetka izplačevanja
Tožniku je bila pravica do delne invalidske pokojnine priznana od 11. 6. 2008 dalje. Za izplačevanje in realizacijo te pravice pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, določeni v 159. členu ZPIZ-1, torej je samo izplačevanje pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Kakšna je ustrezna zavarovančeva delovna zmožnost, je moč ugotoviti šele na podlagi pravnomočne razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti in šele po danem temelju, torej potem, ko mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Takšna odločitev je bila pravnomočna šele na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 20. 9. 2011. Šele na podlagi te sodbe je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in pridobil pravico do dela na drugem delovnem mestu, v okviru dejavnosti z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno.
krivdna odškodninska odgovornost - preprečevanje uporabe služnostne poti - odškodnina
Ker je prišlo do prenehanja služnosti po samem zakonu, v ravnanju tožene stranke ni podana protipravnost njenega ravnanja in zato ni podana njena odškodninska odgovornost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006185
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 168, 168/2. ZKP člen 105, 105/2, 355, 355/2.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - premoženjskopravni zahtevek
Trditev je res lahko tudi objektivno žaljiva, vendar po mnenju pritožbenega sodišča le tedaj, kadar je podana kot odgovor na določeno dejanje ali izjavo politika, ki je bodisi za prizadetega ali po splošnih vrednostnih merilih, ocenjena kot žaljiva ali drugače neprimerna. Ni pa sprejemljiva razlaga, da so politiki zgolj zaradi svojega javnega delovanja in strožje kontrole javnosti, dolžni trpeti žalitve ali ponižanja tistih, ki se z njimi ne strinjajo.
pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - vračilo stroškov izobraževanja
V dodatku k pogodbi o štipendiranju, ki ga je toženec podpisal, je bilo dogovorjeno, da je štipendist (toženec) dolžan vrniti revaloriziran znesek štipendije, če po končanem izobraževanju po štipendistovi krivdi ne pride do zaposlitve. Pravdni stranki sta se dogovorili, da se bo štipendist po zaključku šolanja zaposlil pri delodajalcu na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi, pridobljeni v času štipendiranja, tj. izobrazbi za poklic natakarja. Tožeča stranka je svoje dogovorjene obveznosti izpolnila, tožencu je ponudila njegovi izobrazbi ustrezno zaposlitev v predpisanem roku, toženec pa svoje obveznosti ni izpolnil. Ker do sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni prišlo iz razlogov na strani toženca, je toženec dolžan tožeči stranki vrniti revaloriziran znesek štipendije.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zavarovanci morajo sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljati v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (čl. 252/2 ZPIZ-1). Enako določbo vsebuje tudi ZDSS-1, ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba v sodno socialnem sporu lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je vložil tožbo po preteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka, zato je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP, kot tudi glede na 75. člen ZDSS-1, tožba zakonito zavržena.
zavrženje tožbe - starostna pokojnina - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
ZPIZ-2 v 1. odstavku 171. člena določa, da lahko zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnik je vložil tožbo po izteku tega roka. Ker je zamudil materialni rok za vložitev tožbe, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (čl. 274/1 ZPP).
fikcija vročitve – štetje rokov – osebno vročanje – jezikovna razlaga – vročitev s potekom petnajstdnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva. To pa glede roka za dvig pošiljke iz 4. odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, zato je rok za vložitev pripravljalne vloge začel teči že šestnajsti dan in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu o prispelem pisanju.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013403
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 182, 182/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zloraba bolniškega staleža - nadomestilo plače
Toženka je s tem, ko je opravljala pridobitno delo pri drugem delodajalcu v času bolniškega staleža (10. 6. 2011 in 13. 6. 2011), pri drugem delodajalcu opravljala delo, ki bi ga bila sicer dolžna opravljati pri tožeči stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker tožeča stranka s tožbo zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izplačila nadomestila plače toženki za mesece april in maj 2011, ta škoda ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem, ki je bilo ugotovljeno dne 10. 6. 2011 in dne 13. 6. 2011. Zato tožbeni zahtevek na plačilo škode ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013556
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zastaranje
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri opravljanju dela na krivilnem stroju. Do poškodbe je prišlo, ker je pritisno orodje krivilnega stroja pritisnilo imbus ključ, ki ga je tožnik držal v desni roki. Tožnik je to delo opravljal prvič. Delo mu je bilo odrejeno. Pri delu ga ni nihče nadziral. Pri delu si je pomagal z imbus ključem, saj mu nihče ni povedal, kako in s čim naj si pomaga, rokavic ni uporabljal. Vzrok za nastanek poškodbe je bila uporaba imbus ključa in neobvladan proces krivljenja pločevine. Podana je krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Tožnik ni soprispeval k nastanku nezgode.
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti (potrebne) stroške postopka, vendar pa ZDSS-1, ki je v razmerju do ZPP specialen zakon, v postopkih pred delovnim sodiščem v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja glede stroškov določa drugačno ureditev. V takšnih sporih namreč v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V tem individualnem sporu je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo vse tožnikove tožbene zahtevke glede zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri odločitvi o stroških pa je pravilno izhajalo iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonskem roku (čl. 63 ZDSS-1). Dokončnost upravnega akta je procesna predpostavka v socialnem sporu. Tožnica tožbe ni vložila zoper dokončno odločbo, niti ni izkazala, da bi bila vložena nova zahteva za izdajo posamičnega upravnega akta v nadaljnjih 7 dneh (čl. 72 ZDSS-1), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo kot preuranjeno in nedopustno (čl. 75 ZDSS-1).
Zaradi posledic bolezni tožnica za delo „vojaka skladiščnika“ ni več zmožna, temveč s polnim delovnim časom za drugo delo z določenimi omejitvami. Ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice pomenijo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti utemeljen.
ZPP člen 7, 212, 287, 287/2, 452, 453, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izjema od obligatornosti glavne obravnave – razpis naroka v sporih majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – načelo kontradiktornosti – dokazni predlog za zaslišanje strank – pravno neodločilen dokazni predlog – negativno dejstvo – manjkajoča trditvena podlaga – prekluzija navajanja novih dokazov
Iz t. i. dokaznega stavka izhaja, da je tožena stranka s predlaganim dokazom: 1. hotela dokazovati negativno dejstvo, kar pa je nepotrebno, saj je v takšnem primeru breme dokazovanja na tožeči stranki, ki zatrjuje njen obstoj, in ne na toženi stranki in 2. s svojo izpovedbo skušala nadomestiti manjkajoče (presplošne) trditve, kar pa ni dopustno. Predlagani ustni dokaz je bil torej pravno neodločilen (konkretno: nepotreben in nedovoljen), zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo .
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po prvi in drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je kot vodja finančnega sektorja izvedel prenos sredstev rezervnega sklada v nasprotju z zakonom in s svojimi delovnimi dolžnostmi. Tožnik je prenos sredstev izvedel po naročilu takratnega direktorja tožene stranke, ki mu je zaupal, zato izpolnitev s strani direktorja odrejene naloge, ki sicer res ni bila nujna za izvajanje osnovne dejavnosti tožene stranke, predstavlja le navadno malomarnost tožnika in ne hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja oz. kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zato očitana kršitev ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.