izdelava projektne dokumentacije - rok bistvena sestavina - odstop od pogodbe - zamuda - izpolnitev pogodbene obveznosti
V pogodbi sta se pogodbeni stranki tudi dogovorili, da je izpolnitev obveznosti (izdelava projektne dokumentacije) v tem roku bistvena sestavina pogodbe. Vendar pa takšen pogodbeni zapis – glede na celovito obravnavo zapisane pogodbene vsebine in ravnanja pogodbenih strank v okviru izvajanja pogodbe (zlasti po izteku omenjenega roka iz 2. člena pogodbe) - tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati v smeri, da sta se pravdni stranki v konkretnem primeru tudi dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v omenjenem roku (drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ).
Oba upravičenca (tožnika) živita samostojno v varstvenih centrih. Podaljšanje roditeljske pravice ne pomeni, da so ju starši dolžni preživljati, saj takšne obveze ZZZDR ne v 123. členu ne v drugih členih po noveli C nima več. Z novelo ZZZDR-C je zakonodajalec staršem nepreskrbljenih otrok z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju po njihovi polnoletnosti odvzel breme preživljanja in družinsko solidarnost zamenjal za družbeno. V primeru tožnikov ne gre za otroka ali osebe, ki so jih starši dolžni preživljati, zato ni pravne podlage, da bi se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagateljev, ki zahtevata oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva upoštevali starši oziroma eden izmed staršev, ampak ju je treba upoštevati kot samski osebi iz 10. člena ZUPJS.
ZPP člen 212. OZ člen 287, 287/2, 288, 355, 355/1.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – trditveno breme – ugovor zastaranja – ugovor ugasle pravice – informativni dokaz
Matematično operacijo po 287. členu OZ je možno izvesti, če so podani podatki o višini in zapadlosti posameznih dolgovanih obrokov, za vračunavanje na podlagi 288. člena OZ pa je pravnorelevantno dejstvo tudi višina dolgovanih stroškov.
Zastaranje pomeni prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti (335/1 OZ), zato je zmotna pritožbena navedba, da tožena stranka utemeljenosti tožničinih starejših terjatev ni izpodbijala.
Cilj pritožbene argumentacije je v nadomestitvi pomanjkljive trditvene podlage o dejstvih, ki so bila v spoznavni sferi tožeče stranke, a jih kljub temu v postopku ni navajala, česar pa ne more sanirati z izpovedjo zakonitega zastopnika.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013403
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 182, 182/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zloraba bolniškega staleža - nadomestilo plače
Toženka je s tem, ko je opravljala pridobitno delo pri drugem delodajalcu v času bolniškega staleža (10. 6. 2011 in 13. 6. 2011), pri drugem delodajalcu opravljala delo, ki bi ga bila sicer dolžna opravljati pri tožeči stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker tožeča stranka s tožbo zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izplačila nadomestila plače toženki za mesece april in maj 2011, ta škoda ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem, ki je bilo ugotovljeno dne 10. 6. 2011 in dne 13. 6. 2011. Zato tožbeni zahtevek na plačilo škode ni utemeljen.
razveljavitev sklepov skupščine – usklajeno delovanje – nesprejem sklepa
Predmet izpodbijanja po 395. členu ZGD-1 so sklepi skupščine. Zanje velja, da so po svoji naravi korporacijski pravni posli, sprejeti pa so takrat, kadar zanje glasuje potrebna večina delničarjev. Če sklep ni sprejet, ni pravnega posla in zato tudi ni česa razveljavljati.
Izkazalo se je, da sta imela oba delničarja na skupščini istega pooblaščenca, da je S. družbi C. prodal 34.739 delnic tožeče stranke, da teh delnic C. ni nikoli plačal in da je C. nato 28.11.2012 delnice vrnila S., da je bila tudi sicer v obdobju, ko je bila izpeljana sporna skupščina, dogovorjena nakupna opcija povratnega odkupa, zlasti pa je bilo dogovorjeno, da bo prodajalec (S.) v času do uveljavitve povratnega odkupa (tudi v času skupščine) zadržal izvrševanje vseh upravljalskih pravic iz delnic, med njimi tudi uresničevanje glasovalne pravice na skupščinah tožeče stranke na način, da mu bo kupec (C.) vsakič izročil ustrezno pooblastilo z vsebino, ki jo bo določil prodajalec. Vse našteto tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek o usklajenem delovanju obeh delničarjev.
V pogodbi o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da je dolžna delavka (tožena stranka) v primeru, če preneha pogodba o zaposlitvi po njeni volji ali krivdi (sporazumna razveljavitev pogodbe, redna odpoved iz krivdnega razloga, izredna odpoved delodajalca) družbi (tožeči stranki), povrniti stroške funkcionalnih izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so nastali v obdobju zadnjih 12 mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, pa zanje ni bila sklenjena posebna pogodba. Čeprav primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delavca v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, ni izrecno zapisan, ni nobenega dvoma o tem, da odpoved delavca predstavlja obliko prenehanja pogodbe o zaposlitvi po volji delavca. Zato je toženka dolžna tožeči stranki povrniti vtoževane stroške izobraževanja.
Udeležba na izobraževanjih je bila res toženkina delovna obveznost, vendar je pri tem bistveno, da se je tožena stranka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zavezala povrniti stroške teh izobraževanj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ob dejstvu, da je dolžnik lastnik več umetniških del, ki jih je izročil v posest tožniku (upniku), da jih ima tožnik v posesti in ima na teh stvareh pridržno pravico, je preuranjen materialno pravni zaključek, da je dolžnik neplačevit. Dokazati dolžnikovo objektivno neplačevitost je upnikovo dokazno breme. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje trditveno podlago in pravila o dokaznem bremenu ugotoviti dejstva o tem, ali je obstoječe zavarovanje tožnikove terjatve s tožnikovo pridržno pravico na dolžnikovih stvareh uspešno ali ni uspešno in ali je tožnik že poskušal doseči poplačilo iz pridržne pravice.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Tožnik še vedno sam opravlja večino osnovnih življenjskih potreb, ne pa vseh, čeprav s težavo in s pomočjo ortopedskih pripomočkov (pri hoji) in z večjimi težavami (pri hranjenju). Zato so bili zaradi ugotovljenih sposobnostih pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od določenega dne dalje, zato ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013371
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 149, 153, 179, 179/2. ZVZD člen 5. ZD člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - - nezgoda pri delu - smrt stranke v postopku - dediči - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi med opravljanjem dela, ko je pod vodo odkopaval poškodovano kanalizacijsko cev oziroma z uporabo črpalke črpal mulj pod skalometom, pri tem pa je prišlo do zdrsa skale, ki je padla na tožnikovo roko in mu poškodovala palec leve roke. Delo potapljača z mamut črpalko, težko 15 kg, s katero se črpa mulj in kamenje pod vodo na globini 11 do 12 metrov v oddaljenosti 30 do 35 metrov od obale, predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri se vsem tveganjem in morebitnim nezgodam in poškodbam tudi z uporabo strogih varnostnih ukrepov ni mogoče izogniti. Za škodo, ki delavcu nastane v zvezi z opravljanjem takšnega dela, delodajalec odgovarja po pravilu objektivne odgovornosti v skladu z določbo 1. odstavka 131. člena ter 149. do 153. člena OZ.
Delodajalec se ne more izogniti svoji odgovornosti do delavcev s sklicevanjem na opustitve izvajalca oziroma investitorja, če delavcu škoda nastane v okviru opravljanja njegove dejavnosti na gradbišču, čeprav je le podizvajalec.
Zoisova štipendija - državna štipendija - splošni pogoji za pridobitev štipendije
Tožnica v spornem študijskem letu ni prejemala državne štipendije, ker ji je ta mirovala. S tem je izpolnjen eden od temeljnih pogojev iz 9. člena ZŠtip (ki preprečuje istočasno prejemanje več štipendij) za pridobitev pravice do Zoisove štipendije.
krivdna odškodninska odgovornost - preprečevanje uporabe služnostne poti - odškodnina
Ker je prišlo do prenehanja služnosti po samem zakonu, v ravnanju tožene stranke ni podana protipravnost njenega ravnanja in zato ni podana njena odškodninska odgovornost.
V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zavarovanci morajo sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljati v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (čl. 252/2 ZPIZ-1). Enako določbo vsebuje tudi ZDSS-1, ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba v sodno socialnem sporu lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je vložil tožbo po preteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka, zato je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP, kot tudi glede na 75. člen ZDSS-1, tožba zakonito zavržena.
starostna pokojnina - sorazmerni del - odmera starostne pokojnine - odpravnina - prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo
ZPIZ-1 določa prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo za odmero pokojninske dajatve. Med takšne je zakonodajalec v 7. alinei 42. člena ZPIZ-1 uvrstil odpravnine, prejemke zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev. Ker gre v 42. členu ZPIZ-1 za taksativno določene prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, je določbe od 39. do 41. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno razlagati in uporabiti le tako, da se za izračun pokojninske osnove poleg plače upoštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialna zavarovanja, razen eksplicitno izvzetih.
Sporni prejemek (čeprav poimenovan kot odškodnina) zaradi skrajšanja odpovednega roka, je potrebno upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3. OZ člen 59, 59/1. ZPP člen 151, 152, 163.
stečajni postopek - stroški pravdnega postopka - nastanek stroškov - nastanek terjatve za plačilo stroškov - prijava stroškov
V že citiranem 60. členu ZFPPIPP je določeno, kaj mora vsebovati prijava terjatve v stečajnem postopku. Med drugim, to izhaja iz 3. točke drugega odstavka citiranega člena, tudi znesek stroškov, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka.
Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.