ZPP člen 212. OZ člen 287, 287/2, 288, 355, 355/1.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – trditveno breme – ugovor zastaranja – ugovor ugasle pravice – informativni dokaz
Matematično operacijo po 287. členu OZ je možno izvesti, če so podani podatki o višini in zapadlosti posameznih dolgovanih obrokov, za vračunavanje na podlagi 288. člena OZ pa je pravnorelevantno dejstvo tudi višina dolgovanih stroškov.
Zastaranje pomeni prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti (335/1 OZ), zato je zmotna pritožbena navedba, da tožena stranka utemeljenosti tožničinih starejših terjatev ni izpodbijala.
Cilj pritožbene argumentacije je v nadomestitvi pomanjkljive trditvene podlage o dejstvih, ki so bila v spoznavni sferi tožeče stranke, a jih kljub temu v postopku ni navajala, česar pa ne more sanirati z izpovedjo zakonitega zastopnika.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške z ozirom na takšno vrednost spornega predmeta, je pravdne stroške tožeče stranke potrebno odmeriti glede na priglašeno vrednost.
ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193, 193/2. ZUTD člen 14, 131.
starostna pokojnina - dodana doba - iskalec zaposlitve - brezposelna oseba - drugi iskalec zaposlitve
Po 2. odstavku 193. člena ZPIZ-1 se za izpolnitev pogojev pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine poleg pokojninske dobe upošteva tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo. Tožnika, kljub temu da je bil v spornem obdobju (v času šolanja) prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ni mogoče šteti za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve iz 2. odstavka 193. člena ZPIZ-1. Zato mu za čas obdobja šolanja ni moč priznati dodane dobe.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 5, 5/2, 6. ZSSloV člen 58, 58/1. ZSPJS člen 3, 3/1. ZObr člen 98c.
dopust - plačilo dodatkov - vojska - opravljanje vojaške službe v tujini
Glede na 3. člen ZSPJS se tudi pripadnikom SV plača določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom (drugi odstavek), vendar se jim ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena s predpisi (tretji odstavek); v nasprotnem primeru se uporabljajo določbe predpisov kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa (peti odstavek). Zato tožniku od 1. 6. 2012 dalje, ko se je spremenila Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tj. predpis, ki je določal višino tožnikove plače v času vojaške službe izven Republike Slovenije, tožena stranka z odločbo ni smela niti določiti niti izplačati plače v drugačni višini, kot je bila določena z Uredbo. Za tožnika je s 1. 6. 2012 neposredno začela veljati ureditev, kot je določena s spremembo Uredbe, ki velja za vse pripadnike SV, tudi tiste, ki v trenutku uveljavitve že opravljajo vojaško službo izven Republike Slovenije (po spremembi drugega odstavka 5. člena Uredbe se pripadniku med izrabo posebnega dopusta plača obračunava le v višini nominalne osnove brez dodatkov, prej pa se je obračunavala v višini nominalne osnove skupaj z dodatki).
fikcija vročitve – štetje rokov – osebno vročanje – jezikovna razlaga – vročitev s potekom petnajstdnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva. To pa glede roka za dvig pošiljke iz 4. odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, zato je rok za vložitev pripravljalne vloge začel teči že šestnajsti dan in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu o prispelem pisanju.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013433
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - huda malomarnost
Tožnik je zoper toženca uveljavljal plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi jo toženec povzročil pri svojem delu strojnika oziroma voznik bagra. Toženec ni imel delovnih izkušenj pri delu z bagrom in ni zadostno poznal pravil stroke in običajev v zvezi s tem. Od tožnika oziroma nadrejenih delavcev ni prejel navodil za delo z bagrom. Ker tožencu ni mogoče očitati, da bi škodo povzročil iz hude malomarnosti, ni podana njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo.
plača - plačilo za delo - poklicni novinar - veljavnost kolektivne pogodbe - novinar
Tožnik ni upravičen do plačila plače po Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (KPPN). Ta za toženo stranko ne velja. KPPN v 2. členu določa, da velja za novinarke in novinarje ter urednice in urednike, zaposlene pri delodajalcu časopisno informativne dejavnosti, radia in televizije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Tožena stranka je ustanovljena, organizirana in deluje v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o divjadi in lovstvu in ne opravlja nobene dejavnosti, navedene v 2. členu KPPN. KPPN ne velja za vse novinarje, ampak le za tiste, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki je član enega od njenih podpisnikov, kar pa tožena stranka ni, poleg tega pa se tudi ne ukvarja s časopisno in informativno dejavnostjo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, pravilna.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013403
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 182, 182/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zloraba bolniškega staleža - nadomestilo plače
Toženka je s tem, ko je opravljala pridobitno delo pri drugem delodajalcu v času bolniškega staleža (10. 6. 2011 in 13. 6. 2011), pri drugem delodajalcu opravljala delo, ki bi ga bila sicer dolžna opravljati pri tožeči stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker tožeča stranka s tožbo zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izplačila nadomestila plače toženki za mesece april in maj 2011, ta škoda ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem, ki je bilo ugotovljeno dne 10. 6. 2011 in dne 13. 6. 2011. Zato tožbeni zahtevek na plačilo škode ni utemeljen.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Ker tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, njegov tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
zavrženje tožbe - starostna pokojnina - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
ZPIZ-2 v 1. odstavku 171. člena določa, da lahko zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnik je vložil tožbo po izteku tega roka. Ker je zamudil materialni rok za vložitev tožbe, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (čl. 274/1 ZPP).
Tožnica je bila v relevantnem obdobju prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje kot začasno nezaposljiva oseba. Nima tekočih dohodkov, prav tako v preteklem in predpreteklem letu ni prejemala periodičnih dohodkov, v letu 2010 pa je prejela dohodke iz naslova obresti v višini 31,42 EUR. Premoženje tožničinega sina, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, ne presega vrednosti 13.780,00 EUR. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljen.
ZJU člen 154, 154/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4. KPND člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - program razreševanja presežnih delavec - premestitev - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožnik v pritožbi izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala v skladu z 158. členom ZJU ter preverila vse možnosti za premestitev tožnika v smislu določb drugega do četrtega odstavka 158. člena ZJU. Tožena stranka je bila dolžna v sodnem postopku dokazati, da je ravnala v skladu z določbami ZJU, ki se nanašajo na dolžnost preverjanja možnosti za prerazporeditev tožnika. To pa ne pomeni, da bi morala o tem obveščati tožnika. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi tožnik očita toženi stranki, da ga ni obveščala o prostih delovnih mestih ter s tem izpodbija ugotovitev o zakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti (potrebne) stroške postopka, vendar pa ZDSS-1, ki je v razmerju do ZPP specialen zakon, v postopkih pred delovnim sodiščem v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja glede stroškov določa drugačno ureditev. V takšnih sporih namreč v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V tem individualnem sporu je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo vse tožnikove tožbene zahtevke glede zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri odločitvi o stroških pa je pravilno izhajalo iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
Zaradi posledic bolezni tožnica za delo „vojaka skladiščnika“ ni več zmožna, temveč s polnim delovnim časom za drugo delo z določenimi omejitvami. Ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice pomenijo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti utemeljen.
starostna pokojnina - sorazmerni del - odmera starostne pokojnine - odpravnina - prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo
ZPIZ-1 določa prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo za odmero pokojninske dajatve. Med takšne je zakonodajalec v 7. alinei 42. člena ZPIZ-1 uvrstil odpravnine, prejemke zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev. Ker gre v 42. členu ZPIZ-1 za taksativno določene prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, je določbe od 39. do 41. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno razlagati in uporabiti le tako, da se za izračun pokojninske osnove poleg plače upoštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialna zavarovanja, razen eksplicitno izvzetih.
Sporni prejemek (čeprav poimenovan kot odškodnina) zaradi skrajšanja odpovednega roka, je potrebno upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove.
izdelava projektne dokumentacije - rok bistvena sestavina - odstop od pogodbe - zamuda - izpolnitev pogodbene obveznosti
V pogodbi sta se pogodbeni stranki tudi dogovorili, da je izpolnitev obveznosti (izdelava projektne dokumentacije) v tem roku bistvena sestavina pogodbe. Vendar pa takšen pogodbeni zapis – glede na celovito obravnavo zapisane pogodbene vsebine in ravnanja pogodbenih strank v okviru izvajanja pogodbe (zlasti po izteku omenjenega roka iz 2. člena pogodbe) - tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati v smeri, da sta se pravdni stranki v konkretnem primeru tudi dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v omenjenem roku (drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ).