V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 140. člena ZUTD ima Zavod RS za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po zakonu preneha ali miruje. Tožeča stranka je po tem, ko je ugotovila, da je toženec sklenil pogodbo o zaposlitvi, izdala odločbo, da toženi stranki pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z določenim dnem. Odločba je postala pravnomočna. Za vrnitev preveč izplačanega denarnega nadomestila je imela tožeča stranko podlago v 3. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013493
ZDR člen 184. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnica (prodajalka) je spornega dne opravljala svoje delo na blagajni v prodajalni tožene stranke, ko sta do nje pristopila dva moška, ji v glavo uperila vsak svojo pištolo in od nje zahtevala denar iz blagajne. Tožnica je zaradi šoka udarjala po tipkah na blagajni, vendar se ta ni odprla, medtem pa je v prodajalno vstopil delavec tožene stranke. Ko ga je tožnica zagledala, je zaklicala na pomoč, takoj zatem pa jo je eden od roparjev z ročajem strelnega orožja udaril po glavi in jo poškodoval. Tožena stranka je imela v prodajalni tistega dne nameščen le lažen videonadzor, drugih preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti zaposlenih pa ni imela. Tožena stranka bi morala izvajati učinkovit(ejš)e preventivne ukrepe (fizično varovanje prodajalne ali delujoč videonadzor), saj bi to prispevalo k zmanjšanju tveganja za varnost zaposlenih. Ker tega ni storila, je tožnici za vtoževano škodo v celoti odškodninsko odgovorna.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - datum priznanja pravice - datum izplačevanja invalidske pokojnine
Za odločitev, od kdaj dalje je tožnica upravičena do izplačila invalidske pokojnine, je ključen prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1. Ta določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnici je zavarovanje prenehalo na podlagi njene izjave z 9. 12. 2011, zato se ji invalidska pokojnina, upoštevaje prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, lahko izplačuje šele od prenehanja zavarovanja dalje, torej od 10. 12. 2011.
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičilo - zamuda naroka iz opravičenega razloga - dokazno breme - načelo kontradiktornosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga. Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.
ZPP člen 180, 180/1, 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZZVZZ člen 81, 82, 83. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
odškodninska odgovornost za nezakonito odločbo – vezanost delodajalca na dokončno upravno odločbo zavoda – povrnitev stroškov reintegracije delavca – nedoločen izrek sodbe
Ker učinek pravnomočnosti ustvarja izrek sodbe, mora biti v izreku jasno in določno opredeljeno o katerem zahtevku tožeče stranke je sodišče odločalo s sodbo. Izrek izpodbijane sodbe takšnemu nujnemu pogoju ne zadostuje. V II. točki izreka izpodbijane sodbe se namreč prvostopenjsko sodišče sklicuje na primarni in podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke z dne 8. 11. 2010, pri tem pa ne opredeli vsebine posameznega zahtevka, o katerem naj bi bilo odločeno v tem delu sodbe.
ZZZS ima javno pooblastilo za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, v okviru katerega sprejema upravne akte, na katere so delodajalci vezani pri odločanju o upravičenosti odsotnosti delavcev z dela.
Pri razvezi pogodbe gre za način prenehanja pogodbe, ki je bila veljavno sklenjena, kasneje pa iz razlogov, ki so nastopili po sklenitvi, prenehala veljati. Po tem se razlikuje od razveljavitve pogodbe, ki res učinkuje šele s sodno odločbo, po razveljavitvi pa velja, da pogodba od vsega začetka ni bila veljavno sklenjena. Tožeča stranka se je v predmetni zadevi odločila za zahtevek na razvezo pogodbe. Po določbi drugega odstavka 112. člena OZ razveze ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila, oziroma če bi njihove posledice lahko odklonila. Ravnanje druge pogodbene stranke se torej pri razvezi pogodbe ne upošteva. Trditve, ki jih je postavila tožeča stranka in ki se nanašajo na slabo vero tožene stranke, zavajanje in kršitev načela vestnosti in poštenja, pri razvezi pogodbe zato niso relevantne in z njimi s pritožbo zoper izpodbijano sodbo ne more uspeti.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ/92 člen 202, 202/1, 202/1-2. TZPZ člen 126, 126/1.
starostna pokojnina - zavarovalna doba
V spornem obdobju (od 1967 do 1974) so se delovna razmerja urejala v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Glede na to pravno ureditev je toženec pravilno odločil, ko je tožniku na podlagi listinskega dokaza obdobje od 4. 1. 1972 do 15. 8. 1972 priznal v zavarovalno dobo. Priznanje ostalega spornega obdobja v zavarovalno dobo pa je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo, saj je pravilno ugotovilo, da delovno razmerje z izjavami tožnika in zaslišane priče in z listinskimi dokazi ni dokazano.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pravna oseba - stečaj - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina
Tožnica je ob uvedbi stečajnega postopka poleg prijave terjatve v stečajnem postopku vložila tudi zahtevo za priznanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Jamstveni in preživninski sklad RS ji je z odločbo priznal pravico do izplačila neizplačane plače in neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Priznani del je bil tožnici izplačan in prejete zneske je tožnica v tožbenem zahtevku upoštevala. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil s sklepom ustavljen, zato je tožnica upravičena do plačila plač za celotno vtoževano obdobje, zmanjšanih za že prejete zneske.
Tožnica objektivno ni mogla izrabiti letnega dopusta. Na prošnjo stečajnega upravitelja je prihajala na delo in pripravljala listine za potrebe stečaja. Ker tožnica iz razlogov na strani tožene stranke ni mogla izrabiti letnega dopusta, je upravičena do odškodnine za neizrabljen letni dopust.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada - stroški
Kakor to izhaja iz sodnega spisa, je bilo potrebno v nadaljevanju postopka še dopolnilno mnenje in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, da je sodišče prve stopnje lahko celovito ugotovilo dejansko stanje. Zgolj zaradi tega pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbene graje, da je bila odločitev o stroških, odmerjenih izvedencev za opravljeno izvedensko delo, preuranjena.
Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožena stranka je izbrala dva kandidata, ki ustrezata razpisnim pogojem izobrazbe in delovnih izkušenj. Tudi če bi izbrana kandidata imela neustrezno izobrazbo, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi diskriminacije. Zato pritožbeni očitki o neustrezni formalni izobrazbi izbranih kandidatov niso bistveni.
Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati tožničinih pritožbenih navedb o diskriminaciji zaradi starosti in prikriti diskriminaciji zaradi (ne)znanja slovenskega jezika, ker naj bi bila v razpisu zahtevana stopnja znanja previsoka za to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da sta bila izbrana kandidata mlajša kot tožnica in da sta se šolala in pridobila delovne izkušnje v Sloveniji, ne kažejo na to, da bi bila tožnica diskriminirana.
odškodninska odgovornost - zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja, ki se ne začne po uradni dolžnosti, se začne na zahtevo zavarovanca, kakor je to določeno v prvem odstavku 259. člena ZPIZ-1, zato opustitev odmere predčasne pokojnine brez zmanjšanja, ob izpolnitvi polne starosti tožnice s strani tožene stranke, ne pomeni njenega protipravnega ravnanja. Zato ni podan eden izmed elementov civilnega delikta, ki morajo biti podani kumulativno, kakor to določa 131. člen OZ. Tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da bi tožena stranka ravnala protipravno, niti da bi škodo tožeči stranki povzročila iz malomarnosti. Ob uporabi prvega odstavka 276. člena ZPIZ-1 je tožbeni zahtevek na tem pravnem temelju za plačilo zakonskih zamudni obresti iz naslova odškodnine zakonito zavržen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VSK0006888
OZ člen 10, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12.
gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC- dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe
Škoda iz kapitalske udeležbe ni pravno priznana škoda. Če je prišlo do zmanjšanja dobička družbe, ima odškodninski zahtevek družba, ne pa njeni družbeniki. Poleg tega je prva tožeča stranka svoj zahtevek po višini oblikovala tako, da je upoštevala dodatne stroške zaradi podaljšanja roka izvedbe in na ta način izračunala višino zahtevane odškodnine. Ker škoda zaradi manjšega dobička oziroma manjše vrednosti družbe ni enaka povečanim stroškom zaradi podaljševanja roka gradnje, zahtevku, kakršen je postavljen, ni mogoče ugoditi.
Določbe 631. člena OZ ni mogoče razlagati tako, da daje podlago tudi za vzpostavitev odškodninske obveznosti naročnika do podizvajalca v primeru, da naročnik krši obveznosti, ki jih je sprejel v razmerju do izvajalca.
Za obe tožeči stranki velja, da nista izkazali obogatitve tožene stranke. Tožena stranka s tem, ko naj bi tožečima nastajali stroški, ni bila v ničemer obogatena. V zadevi III Ips 54/2009 je bilo res govora o neupravičeni obogatitvi podizvajalca, vendar je šlo za plačilo dodatno opravljenih del, za katera je bil naročnik obogaten in jih ni plačal na podlagi pogodbe. V predmetni zadevi pa je tožena stranka dodatna dela plačala prvi tožeči stranki na podlagi sklenjenih aneksov in zato ni bila obogatena.
Sodišču ni potrebno izvajati dokazov za dokazovanje nesklepčnih trditev, enako velja za dokazovanje premalo konkretnih trditev (kakršne so bile trditve o višini škode, ki naj bi nastala prvi tožeči stranki) in za dokazovanje nespornih dejstev (nesklepčnost in nekonkretiziranost pa sta bili ob nespornih dejstvih podlaga zavrnitvi zahtevka).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi prepovedi retroaktivnosti, sprememba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati za nazaj. Zato je navedeno določbo mogoče upoštevati le za procesna dejanja upnika, ki jih opravi po začetku veljavnosti ZIZ-J, to je od 30.7.2014 dalje.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnica je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica ni uveljavljala pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato ji navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Ne sme ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek omenjene stranske kazni. Namesto z retributivnim sankcioniranjem imamo tako opraviti s preventivnim sankcioniranjem, ki mora biti, podobno kot pri priporu, zaradi izostalega krivdnega substrata restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti, kot je sicer uveljavljano v ustaljeni ustavnopravni praksi (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-328/2004 z dne 29. 5. 2008). Zadnje pomeni, da morajo biti pri oceni tveganja, na katerega se pritožnica sklicuje, skupaj upoštevane obdolženčeva osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja, ki najprej utemeljujejo bojazen, da bo še naprej ogrožal javni promet in šele nato predvidevanje, da mu bo izrečena navedena stranska kazen ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
zavrženje tožbe - datum prenehanja delovnega razmerja - res iudikata - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 18. 2. 1998, temveč je trajalo do dne 13. 10. 2002 (ker bi tedaj po veljavnih predpisih izpolnila delovno dobo 40 let za upokojitev), že pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (2. odstavek 319. člena ZPP).
ZOPRZUJF, v skladu s katerim so bile odpravljene pravne posledice posega v pravnomočno pridobljene pravice, je zagotovil le izplačilo pripadajočih nominalnih zneskov razlike v pokojnini, ne pa tudi morebitnega plačila zakonskih zamudnih obresti. Ker v tem materialnem predpisu ni zakonske podlage za vtoževane zamudne obresti, je z izpodbijano sodbo takšen tožbeni zahtevek zakonito zavrnjen.
ZPIZ-2 člen 194, 194/1, 194/3, 194/5. OZ člen 190. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 32.
preplačilo - pokojninska dajatev
Predmet presoje v tem sodno socialnem sporu sta upravni odločbi, s katerima je ugotovljeno, da je bila pokojninska dajatev, vključno z letnim dodatkom, glede na drugo odločbo (ki je pravnomočna) v spornem obdobju preveč izplačana v določeni višini, in da je tožnica neupravičeno prejeti znesek dolžna nakazati na račun tožene stranke. Podan je dejanski stan iz 194. člena ZPIZ-2 (po katerem je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja) v zvezi s tretjim odstavkom 190. člena OZ. Zaradi pravnomočnega prenehanja pravice do predčasne pokojnine je od določenega dne dalje odpadla pravna podlaga za izplačevanje pokojninske dajatve pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Zato sta izpodbijani odločbi o ugotovljenem preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov pokojninske dajatve pravilni in zakoniti.
ZPIZ-1 člen 67. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - sporazum s Srbijo
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine v Republiki Srbiji, ki je pri priznanju pravice in tudi pri odmeri pokojnine upoštevala pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri invalidske pokojnine, v konkretnem primeru v Republiki Srbiji, pri toženi stranki tudi na podlagi 2. odstavka 194. člena ZPIZ-1, ki določa, da se isto obdobje lahko šteje v zavarovalno dobo le enkrat, če s tem zakonom ni drugače določeno, ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.