plačilo sodne takse – umik pritožbe – domneva umika pritožbe – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.
ZGD člen 32, 32/1, 515. ZPP člen 79, 79/1,86, 86/1, 87, 87/3.
pooblastilo prokurista za zastopanje družbe - opravljen pravniški državni izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - premestitev v drug zavod
Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov, sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev ni materialno pravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.
V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni kot sredstvo izvršbe izbralo prodajo dolžnikove nepremičnine, katera leži na območju, ki spada pod Okrajno sodišče v Ljutomeru, vendar bi bilo po oceni Višjega sodišča v Mariboru upoštevajoč zlasti načelo sorazmernosti (3. člen ZIZ) ter potreben obseg izvršbe, višino denarne terjatve (denarne kazni), ki se izterjuje in dejstva na katera utemeljeno opozarja Okrajno sodišče v Ljutomeru, da ima dolžnik odprt bančni račun, da živi in ima naslov za vročanje na območju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni ter da je lastnik nepremičnine, na katere je bila predlagana izvršba, le v deležu 1/8, poleg tega pa je na tej nepremičnini vknjiženih več hipotek, smiselno izvršbo najprej dovoliti na transakcijski račun dolžnika, kateri po vpogledu v register transakcijskih računov fizičnih oseb ni zaprt.
povrnitev pravdnih stroškov – odvetniški stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic – zastopanje po odvetniku – pravica do svobodne izbire odvetnika – izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – potni stroški – kilometrina
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079092
OZ člen 131, 131/1.
verodostojna listina v pravdnem postopku – prometna nesreča – kamen na cesti – odgovornost lastnika ceste – krivdna odgovornost – vzdrževanje cest – odškodninska odgovornost koncedenta
Od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o toženčevem ugovoru zoper sklep o izvršbi dalje, je postopek tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Predmet odločanja v takšnih primerih ni več presoja, ali je listina verodostojna listina ali ne. Sodišče v takšnih primerih ugotavlja celotno dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Odločanje ni v ničemer odvisno od tega, na podlagi kakšne listine je bil izdan sklep o izvršbi.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3. OZ člen 59, 59/1. ZPP člen 151, 152, 163.
stečajni postopek - stroški pravdnega postopka - nastanek stroškov - nastanek terjatve za plačilo stroškov - prijava stroškov
V že citiranem 60. členu ZFPPIPP je določeno, kaj mora vsebovati prijava terjatve v stečajnem postopku. Med drugim, to izhaja iz 3. točke drugega odstavka citiranega člena, tudi znesek stroškov, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka.
starostna pokojnina - sorazmerni del - odmera starostne pokojnine - odpravnina - prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo
ZPIZ-1 določa prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo za odmero pokojninske dajatve. Med takšne je zakonodajalec v 7. alinei 42. člena ZPIZ-1 uvrstil odpravnine, prejemke zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev. Ker gre v 42. členu ZPIZ-1 za taksativno določene prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, je določbe od 39. do 41. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno razlagati in uporabiti le tako, da se za izračun pokojninske osnove poleg plače upoštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialna zavarovanja, razen eksplicitno izvzetih.
Sporni prejemek (čeprav poimenovan kot odškodnina) zaradi skrajšanja odpovednega roka, je potrebno upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 56. ZDR-1 člen 149.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - preračun več opravljenih ur
Obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sta bili sklenjeni v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR, po kateri se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela. Zakon sicer ne določa, kdaj gre za začasno povečan obseg dela, vendar je potrebno šteti, da gre za takšen primer tudi takrat, ko je dodatnega delavca potrebno zaposliti le za tisti čas, da se za to delo usposobi drug, pri delodajalcu že zaposlen delavec. Ob ugotovitvi, da je bil za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas podan z zakonom predviden razlog, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da sta bili obe pogodbi sklenjeni v nasprotju z zakonom in da je zato tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni mogoče ugoditi, kljub temu, da je bila druga pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena do 31. 8. 2013 in je tožnik v delovnem razmerju ostal do 6. 9. 2013. Do tega je namreč prišlo zgolj zaradi preračuna več opravljenih ur v delovne dni na podlagi določbe 149. člena ZDR-1 (po katerem se delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom). Takšen preračun delovnega časa ne pomeni, da je delavec na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in zaradi tega ne more imeti za posledico domneve iz 56. člena ZDR-1, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ob dejstvu, da je dolžnik lastnik več umetniških del, ki jih je izročil v posest tožniku (upniku), da jih ima tožnik v posesti in ima na teh stvareh pridržno pravico, je preuranjen materialno pravni zaključek, da je dolžnik neplačevit. Dokazati dolžnikovo objektivno neplačevitost je upnikovo dokazno breme. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje trditveno podlago in pravila o dokaznem bremenu ugotoviti dejstva o tem, ali je obstoječe zavarovanje tožnikove terjatve s tožnikovo pridržno pravico na dolžnikovih stvareh uspešno ali ni uspešno in ali je tožnik že poskušal doseči poplačilo iz pridržne pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006185
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 168, 168/2. ZKP člen 105, 105/2, 355, 355/2.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - premoženjskopravni zahtevek
Trditev je res lahko tudi objektivno žaljiva, vendar po mnenju pritožbenega sodišča le tedaj, kadar je podana kot odgovor na določeno dejanje ali izjavo politika, ki je bodisi za prizadetega ali po splošnih vrednostnih merilih, ocenjena kot žaljiva ali drugače neprimerna. Ni pa sprejemljiva razlaga, da so politiki zgolj zaradi svojega javnega delovanja in strožje kontrole javnosti, dolžni trpeti žalitve ali ponižanja tistih, ki se z njimi ne strinjajo.
Pri presoji, ali tožnik izpolnjuje pogoje po 49. členu ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, je bistvena ugotovitev višine tožnikovih dohodkov oziroma premoženja. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vrednostjo nepremičnin, katerih solastnik je tožnik, zato je bila izpodbijana sodba razveljavljena.
Zoisova štipendija - državna štipendija - splošni pogoji za pridobitev štipendije
Tožnica v spornem študijskem letu ni prejemala državne štipendije, ker ji je ta mirovala. S tem je izpolnjen eden od temeljnih pogojev iz 9. člena ZŠtip (ki preprečuje istočasno prejemanje več štipendij) za pridobitev pravice do Zoisove štipendije.
ZDR člen 131, 131/2, 134, 134/2, 155, 155/1, 161. URS člen 155.
plačilo razlike plače - kolektivna pogodba - narava kolektivne pogodbe - retroaktivna veljavnost - poseg v pridobljene pravice - plača - plačilo plače - plačilni dan - regres za letni dopust
Z izplačilom znižanega regresa ni bilo poseženo v že pridobljene pravice tožnika do regresa za letni dopust za leto 2012. Pravica do regresa za letni dopust za leto 2012 je tožniku nastala z zapadlostjo dne 1. 7. 2012 (drugi odstavek 131. člena ZDR). Ker je bilo to po začetku veljavnosti Dogovora dne 29. 5. 2012, drugotožena stranka ni posegla v že pridobljene pravice tožnika (155. člen Ustave RS).
Tožnik je bil v delovnem razmerju od 5. 1. 2001. Pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2012 je tako glede na določbo 161. člena ZDR pridobil 1. 1. 2012, saj mu je že pretekel čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev. Dogovor, ki je pričel veljati 29. 5. 2012, je zato posegel v pridobljeno pravico tožnika do letnega dopusta za leto 2012, in sicer v višini, kot mu je bila določena s kolektivno pogodbo. Ker v skladu s prvim odstavkom 155. člena Ustave RS predpisi ne morejo učinkovati retroaktivno, je drugotožena stranka z Dogovorom nedopustno posegla v tožnikove že pridobljeno pravico do letnega dopusta za leto 2012, ker je delavcem zmanjšala dopust za en oz. dva dneva. Tožnik je zato upravičen do letnega dopusta za leto 2012 v obsegu, kot mu ga priznava kolektivna pogodba.
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju je pomemben, ker je dokument o izdaji sodbe. Pomemben pa je tudi zato, ker je (le) iz njega mogoče ugotoviti, kdo je sodeloval pri sojenju ter ali je odločba, ki je bila razglašena (oz. odpravljena), enaka tisti, ki je bila izdana (izglasovana). V konkretnem primeru je mogoče zaključiti, da senat ni sprejel odločitve oziroma, da izpodbijana sodba sploh ni bila izdana, ker v posvetovalnem zapisniku ni zapisana odločitev. Iz posvetovalnega zapisnika namreč ne izhaja, da bi senat skladno z 291. členom ZPP izdal sodno odločbo.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.