izvajanje dokazov – nasprotujoče si trditve stranke – ugovor ugasle pravice – trditveno breme – neizvedba naroka
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov za pojasnjevanje nasprotujočih si trditev (tožene) stranke, niti ne more oziroma sme kot ugovora ugasle pravice (katerega z zatrjevanimi delanimi plačili smiselno uveljavlja tožena stranka) upoštevati trditev, ki se na vtoževano terjatev ne nanašajo.
plačilo sodne takse – umik pritožbe – domneva umika pritožbe – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - premestitev v drug zavod
Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov, sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev ni materialno pravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.
EKČP člen 6. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 48 - 54.
nagrada in stroški cenilca - obrazloženost sodne odločbe kot element pravice do poštenega sojenja - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - arbitrarnost odločbe
Kadar sodišče odloča o določenem zahtevku, je dolžno za svojo odločitev na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge. Obrazložena sodna odločba je namreč bistven del poštenega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079092
OZ člen 131, 131/1.
verodostojna listina v pravdnem postopku – prometna nesreča – kamen na cesti – odgovornost lastnika ceste – krivdna odgovornost – vzdrževanje cest – odškodninska odgovornost koncedenta
Od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o toženčevem ugovoru zoper sklep o izvršbi dalje, je postopek tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Predmet odločanja v takšnih primerih ni več presoja, ali je listina verodostojna listina ali ne. Sodišče v takšnih primerih ugotavlja celotno dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Odločanje ni v ničemer odvisno od tega, na podlagi kakšne listine je bil izdan sklep o izvršbi.
povrnitev pravdnih stroškov – odvetniški stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic – zastopanje po odvetniku – pravica do svobodne izbire odvetnika – izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – potni stroški – kilometrina
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika).
plačilo za opravljeno delo – odpravljene pomanjkljivosti – pobot – odškodninska terjatev – konkretizirane trditve – nesklepčnost zahtevka
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, da v pobot uveljavljena odškodninska terjatev v višini 30.250,61 EUR ne obstoji. Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih navedb glede zamude same tožeče stranke, zlasti pa ni konkretizirala nedokončanih del tožeče stranke, zaradi katerih je nastopila omenjena zamuda z uporabo hotela.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013433
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - huda malomarnost
Tožnik je zoper toženca uveljavljal plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi jo toženec povzročil pri svojem delu strojnika oziroma voznik bagra. Toženec ni imel delovnih izkušenj pri delu z bagrom in ni zadostno poznal pravil stroke in običajev v zvezi s tem. Od tožnika oziroma nadrejenih delavcev ni prejel navodil za delo z bagrom. Ker tožencu ni mogoče očitati, da bi škodo povzročil iz hude malomarnosti, ni podana njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
izdelava projektne dokumentacije - rok bistvena sestavina - odstop od pogodbe - zamuda - izpolnitev pogodbene obveznosti
V pogodbi sta se pogodbeni stranki tudi dogovorili, da je izpolnitev obveznosti (izdelava projektne dokumentacije) v tem roku bistvena sestavina pogodbe. Vendar pa takšen pogodbeni zapis – glede na celovito obravnavo zapisane pogodbene vsebine in ravnanja pogodbenih strank v okviru izvajanja pogodbe (zlasti po izteku omenjenega roka iz 2. člena pogodbe) - tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati v smeri, da sta se pravdni stranki v konkretnem primeru tudi dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v omenjenem roku (drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ).
V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).
zavrženje tožbe - starostna pokojnina - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
ZPIZ-2 v 1. odstavku 171. člena določa, da lahko zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnik je vložil tožbo po izteku tega roka. Ker je zamudil materialni rok za vložitev tožbe, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (čl. 274/1 ZPP).
fikcija vročitve – štetje rokov – osebno vročanje – jezikovna razlaga – vročitev s potekom petnajstdnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva. To pa glede roka za dvig pošiljke iz 4. odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, zato je rok za vložitev pripravljalne vloge začel teči že šestnajsti dan in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu o prispelem pisanju.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – odločba Ustavnega sodišča – pogoji za denarno socialno pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – višina minimalnega dohodka – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženec ima glede na navedeno spremembo zakona prav, da mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ponovno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi v primeru, če bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za prejem denarne socialne pomoči, lahko bil v celoti oproščen plačila sodne takse.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Ker tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, njegov tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Tožnik še vedno sam opravlja večino osnovnih življenjskih potreb, ne pa vseh, čeprav s težavo in s pomočjo ortopedskih pripomočkov (pri hoji) in z večjimi težavami (pri hranjenju). Zato so bili zaradi ugotovljenih sposobnostih pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od določenega dne dalje, zato ni utemeljen.
Zaradi posledic bolezni tožnica za delo „vojaka skladiščnika“ ni več zmožna, temveč s polnim delovnim časom za drugo delo z določenimi omejitvami. Ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice pomenijo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti utemeljen.