plačilo sodne takse – umik pritožbe – domneva umika pritožbe – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.
ZGD člen 32, 32/1, 515. ZPP člen 79, 79/1,86, 86/1, 87, 87/3.
pooblastilo prokurista za zastopanje družbe - opravljen pravniški državni izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
veljavnost zakona – prehodne določbe ZST-1 – splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo – oprostitev plačila sodne takse – obseg plačila in povrnitve sodnih taks – prevalitev taksne obveznosti
ZST-1, ki je pričel veljati 1. 10. 2008, določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Tožba v tej zadevi je bila vložena novembra leta 2006, zato je potrebno skladno z navedeno prehodno določbo uporabiti prej veljavni ZST.
povrnitev pravdnih stroškov – odvetniški stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic – zastopanje po odvetniku – pravica do svobodne izbire odvetnika – izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – potni stroški – kilometrina
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079092
OZ člen 131, 131/1.
verodostojna listina v pravdnem postopku – prometna nesreča – kamen na cesti – odgovornost lastnika ceste – krivdna odgovornost – vzdrževanje cest – odškodninska odgovornost koncedenta
Od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o toženčevem ugovoru zoper sklep o izvršbi dalje, je postopek tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Predmet odločanja v takšnih primerih ni več presoja, ali je listina verodostojna listina ali ne. Sodišče v takšnih primerih ugotavlja celotno dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Odločanje ni v ničemer odvisno od tega, na podlagi kakšne listine je bil izdan sklep o izvršbi.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – delna oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – upravičenost do denarne socialne pomoči
V zvezi s sklepom Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10.7.2014 je lahko stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks: (1) če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, oziroma (2) če bi bila do te denarne socialne pomoči upravičena, če bi zanjo zaprosila.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zavarovanci morajo sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljati v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (čl. 252/2 ZPIZ-1). Enako določbo vsebuje tudi ZDSS-1, ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba v sodno socialnem sporu lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je vložil tožbo po preteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka, zato je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP, kot tudi glede na 75. člen ZDSS-1, tožba zakonito zavržena.
invalidska pokojnina - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - delovni invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti
V skladu s 75. členom ZPIZ-1 se invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, kot je opredeljen v 50. členu istega zakona in brez znižanja glede na starost. Pokojninska dajatev se v skladu z ZPIZ-1 v določenih odstotkih od pokojninske osnove odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, kadar je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba izven dela. Na isti način se odmeri tudi tedaj, kadar je invalidnost pri določenem zavarovancu posledica obeh vzrokov, kot v konkretnem primeru. Ker dejstvo, da invalidnost III. kategorije 50 % zaradi bolezni in 50 % zaradi poškodbe izven dela, ne pogojuje drugačne % odmere delne invalidske pokojnine, kot je bila priznana z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, je pritožba v tej smeri neutemeljena.
Pri presoji, ali tožnik izpolnjuje pogoje po 49. členu ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, je bistvena ugotovitev višine tožnikovih dohodkov oziroma premoženja. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vrednostjo nepremičnin, katerih solastnik je tožnik, zato je bila izpodbijana sodba razveljavljena.
Tožnica je vložila zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, s katero je zahtevala, da se ji s sklepom dodeli službeno parkirno mesto ter daljinski upravljalnik za rampo na parkirišču. Tožena stranka o tej zahtevi ni odločila, zato je tožnica vložila pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je tožničino pritožbo zavrnila. Izpodbijani sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je zakonit, saj so bili že v sami objavi razpisa za dodelitev parkirišč in postopku izbire storjene nepravilnosti (v objavljenem razpisu je bilo navedeno, da eno mesto pripada glavni inšpektorici, česar Pravilnik o dodelitvi parkirnih mest v uporabi tožene stranke ni določal). Dodelitev parkirnih mest v skladu s Pravilnikom je v pristojnosti predstojnika, ki je odgovoren za zakonit in pravilen postopek dodeljevanja le-teh. S tem, ko je Komisija s sklepom zavrnila pritožbo tožeče stranke in ko tožena stranka ni odločila o dodelitvi službenega parkirišča tožeči stranki s pisnim sklepom, ni kršila pravice tožeče stranke kot javne uslužbenke, saj ne gre za pravico tožeče stranke iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 7, 212, 287, 287/2, 452, 453, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izjema od obligatornosti glavne obravnave – razpis naroka v sporih majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – načelo kontradiktornosti – dokazni predlog za zaslišanje strank – pravno neodločilen dokazni predlog – negativno dejstvo – manjkajoča trditvena podlaga – prekluzija navajanja novih dokazov
Iz t. i. dokaznega stavka izhaja, da je tožena stranka s predlaganim dokazom: 1. hotela dokazovati negativno dejstvo, kar pa je nepotrebno, saj je v takšnem primeru breme dokazovanja na tožeči stranki, ki zatrjuje njen obstoj, in ne na toženi stranki in 2. s svojo izpovedbo skušala nadomestiti manjkajoče (presplošne) trditve, kar pa ni dopustno. Predlagani ustni dokaz je bil torej pravno neodločilen (konkretno: nepotreben in nedovoljen), zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo .
V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).
Tožnik še vedno sam opravlja večino osnovnih življenjskih potreb, ne pa vseh, čeprav s težavo in s pomočjo ortopedskih pripomočkov (pri hoji) in z večjimi težavami (pri hranjenju). Zato so bili zaradi ugotovljenih sposobnostih pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od določenega dne dalje, zato ni utemeljen.
ZZZPB člen 17.c, 17.c/1, 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb člen 5, 10.
evidenca brezposelnih oseb - prijave in uradne evidence
Tožnik ni dokazal, da je bil v spornem času na dogovorjenem naslovu in na razpolago tožencu. Zato je tožbeni zahtevek tožnika, da se ga tudi v spornem času vodi v evidenci brezposelnih oseb, neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013556
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zastaranje
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri opravljanju dela na krivilnem stroju. Do poškodbe je prišlo, ker je pritisno orodje krivilnega stroja pritisnilo imbus ključ, ki ga je tožnik držal v desni roki. Tožnik je to delo opravljal prvič. Delo mu je bilo odrejeno. Pri delu ga ni nihče nadziral. Pri delu si je pomagal z imbus ključem, saj mu nihče ni povedal, kako in s čim naj si pomaga, rokavic ni uporabljal. Vzrok za nastanek poškodbe je bila uporaba imbus ključa in neobvladan proces krivljenja pločevine. Podana je krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Tožnik ni soprispeval k nastanku nezgode.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – odločba Ustavnega sodišča – pogoji za denarno socialno pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – višina minimalnega dohodka – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženec ima glede na navedeno spremembo zakona prav, da mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ponovno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi v primeru, če bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za prejem denarne socialne pomoči, lahko bil v celoti oproščen plačila sodne takse.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum priznanja pravice - datum začetka izplačevanja
Tožniku je bila pravica do delne invalidske pokojnine priznana od 11. 6. 2008 dalje. Za izplačevanje in realizacijo te pravice pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, določeni v 159. členu ZPIZ-1, torej je samo izplačevanje pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Kakšna je ustrezna zavarovančeva delovna zmožnost, je moč ugotoviti šele na podlagi pravnomočne razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti in šele po danem temelju, torej potem, ko mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Takšna odločitev je bila pravnomočna šele na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 20. 9. 2011. Šele na podlagi te sodbe je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in pridobil pravico do dela na drugem delovnem mestu, v okviru dejavnosti z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno.
ZPP člen 212. OZ člen 287, 287/2, 288, 355, 355/1.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – trditveno breme – ugovor zastaranja – ugovor ugasle pravice – informativni dokaz
Matematično operacijo po 287. členu OZ je možno izvesti, če so podani podatki o višini in zapadlosti posameznih dolgovanih obrokov, za vračunavanje na podlagi 288. člena OZ pa je pravnorelevantno dejstvo tudi višina dolgovanih stroškov.
Zastaranje pomeni prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti (335/1 OZ), zato je zmotna pritožbena navedba, da tožena stranka utemeljenosti tožničinih starejših terjatev ni izpodbijala.
Cilj pritožbene argumentacije je v nadomestitvi pomanjkljive trditvene podlage o dejstvih, ki so bila v spoznavni sferi tožeče stranke, a jih kljub temu v postopku ni navajala, česar pa ne more sanirati z izpovedjo zakonitega zastopnika.