preizkus terjatev – napotitev na pravdo – judikatna terjatev – terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Terjatev temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporabljajo pravila iz 302. člena ZFPPIPP - če je prerekana terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34a. ZST-1 tarifna številka 30010.
pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - posebne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni takse prosta, čeprav je tožnica predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za tožbo.
ZFPPIPP člen 376, 378, 383, 392, 392/1, 396, 396/4.
končanje postopka osebnega stečaja – naknadno prijavljena terjatev – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – glavni namen stečajnega postopka – sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.
Poslovni običaji v konkretnem primeru opravljajo razlagalno funkcijo - služijo razlagi pogodbenih določil pravdnih strank in v tem primeru konkretizirajo pogodbeno obveznost tožnika.
Zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico (le) zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0006057
ZZK-1 člen 40, 40-7. Uredba ES št. 1393/2007 člen 14.
vročanje v državo članico eu - konvalidacija nepravilne vročitve - vknjižba zastavne pravice na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju
Za vročitev sklepa v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določbe Uredbe ES št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.11.2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah. Uredba v 14. členu dopušča vročanje sodnih pisanj z uporabo poštnih storitev, tudi v takem primeru pa morajo biti zagotovljena naslovniku pravna jamstva, ki mu jih zagotavljajo vročitve preko tako imenovanih organov za pošiljanje in sprejemanje sodnih pisanj, katerim je naložena uporaba standardnih obrazcev iz priloge Uredbe, s katero organ pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja. V obravnavanem primeru naslovnik sprejem pisanja ni zavrnil, ravno nasprotno, pooblastil je odvetnika, naj v njegovem imenu vloži pravočasen ugovor. Morebitna vnovična vročitev sklepa ob spoštovanju določbe Uredbe zato ne bi v ničemer vplivala na morebitno drugačno odločitev v zadevi. Glede na procesna dejanja stranke v postopku je namreč prišlo do konvalidacije nepravilne vročitve.
Sodna praksa od leta 2011 dalje enotno razlaga določbo 7. točke 40. člena ZZK-1 tako, da se vknjižba zastavne pravice dovoli že na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0080987
ZGO-1 člen 43, 43/1. OZ člen 239, 625, 625/3.
odškodnina zaradi zamude – izpolnitev z napakami – odstop od pogodbe – kondikcija – javni natečaj
Ne glede na določbo tretjega odstavka 625. člena OZ (da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem načrtu ter na druge okoliščine, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, sicer odgovarja za škodo) opustitev izvedbe javnega natečaja, glede na to, da javni natečaj ni bil izrecno predpisan, ne more soditi v sfero odgovornosti tožene stranke.
ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2. ZPP člen 343, 343/4.
predlog za začetek stečajnega postopka – zavezanec za plačilo predujma – odredba za izplačilo – pravni interes za pritožbo – sklep o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji. To v konkretnem primeru pomeni, da bi pritožnik zaradi nepravilne odredbe sodišča lahko zahteval vračilo predujma, ki ga je že plačal, zgolj v primeru, da bi predhodno izpodbil sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Ker tega ni storil, za pritožbo zoper izpodbijani (popravni) sklep nima pravnega interesa, saj se z odločitvijo tega sklepa v ničemer ne posega v njegov pravni položaj iz sklepa z dne 12. 9. 2014.
preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev - zavarovane terjatve - nezavarovane terjatve - končni seznam preizkušenih terjatev
Glede navadnih oziroma nezavarovanih terjatev (torej terjatev, ki niso zavarovane z ločitveno pravico), ni potrebno, da bi bile posamično navedene v sklepu o preizkusu terjatev, temveč se sodišče pri tem sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - dobra vera - zmota o poteku meje - začetek teka priposestvovanja - nepotreben dokaz - pritožbena novota - stroški odgovora na pritožbo
Za čas pred uveljavitvijo SPZ mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ pa je glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Tožnika sta že ob postavljanju ograje vedela ali bi morala vedeti, da jo postavljata na zemljišču toženca, zato morebitna zmota tožnikov o poteku meje v obravnavani zadevi ne more biti opravičljiva.
povračilo vlaganj v denacionalizirano nepremičnino – pasivna legitimacija – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Z ustanovitvijo Sklada je tožena stranka eno od svojih neoblastnih funkcij prenesla nanj. Iz dejstva, da s kmetijskimi zemljišči v lasti tožene stranke gospodari Sklad in so sredstva, pridobljena z gospodarjenjem s temi zemljišči, prihodek Sklada, izhaja pravilna odločitev, da bi moral biti tožen Sklad.
Pravice bivših imetnikov družbene lastnine so bile za ta primer urejene posebej, in sicer se je povračilo vlaganj lahko zahtevalo le v razmerju do Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in še to le v okviru urejanja zakupnih razmerij.
stroški postopka - odvetniška nagrada - nagrada za postopek - nagrada za narok
v obravnavani zadevi, ko pooblastilo odvetnici toženke za zastopanje v sodnem postopku ni bilo omejeno, in je toženko tudi nesporno zastopala na naroku za glavno obravnavo, toženki oz. njeni odvetnici ni mogoče odrekati upravičenosti do nagrade za postopek.
Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva (datum prejema obvestila) v vročilnici kot javni listini neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze. Zgolj s splošnim, dokazno povsem nepodprtim zatrjevanjem, da je sodbo prejela 8. 9. 2014, pa tožena stranka ne more uspeti.
predznamba hipoteke - opravičitev predznambe - izbris predznambe hipoteke - predložitev v elektronsko obliko pretvorjenih listin - obrazložitev predloga
Pri predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi, ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom ZZK-1 oziroma ali gre za primer, ko listin ni potrebno priložiti, predpogoj za tak preizkus pa je, da predlagatelj obrazloži, na kakšni podlagi izbris predznambe predlaga (ali tako, da priloži listino, ali pa elektronskemu predlogu priloži pojasnilo o obliki nestadardiziranega dela besedila). Okoliščina, da je predlagatelj vložil predlog za izbris predznambe prav zaradi poteka roka iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1 ni samoumevna, kot tudi ne, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče samo po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige predznambo izbrisati.
Znesek v višini 157,00 EUR je še vedno v okviru zmožnosti drugega toženca, in ne zmanjšuje v občutni meri sredstev, s katerimi se preživlja on oziroma njegovi družinski člani. Pri tem tudi ni nezanemarljivo dejstvo, da sta drugi toženec in njegova žena lastnika treh stanovanj, pri čemer pa živita le v enem.
začetek postopka osebnega stečaja – dedovanje – oblika podedovanega premoženja – gotovina – nepremičnine – trajna nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnost – kratkoročna plačilna nesposobnost – spremenjene okoliščine – ustavitev postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da je dolžnik dedič premoženja, ki je vsebovano v tem sklepu, je bilo dolžniku znano že v času, ko je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Spremenjene okoliščine ne morejo biti pomembne tudi zato, ker to ni razlog, zaradi katerega bi se stečajni postopek lahko končal in ZFPPIPP česa takega ne omogoča. Z izkazovanjem dolgoročne plačilne sposobnosti pa ni mogoče izpodbiti obstoja trajnejše nelikvidnosti, pri čemer dolžnik niti ne zatrjuje, da bi že poplačal vse svoje dolgove. Pri tem ZFPPIPP omogoča vodenje stečajnega postopka tudi v primeru, ko po poplačilu upnikov in stroškov postopka ostane še določeno premoženje.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti tako, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti. Pri tem dejstvo, da naj bi dolžnik sedaj imel dovolj premoženja za plačilo vseh svojih dolgov, lahko kaže na to, da sedaj dolžnik ni več dolgoročno plačilo nesposoben. Še vedno pa to ne kaže na dolžnikovo kratkoročno plačilno sposobnost.
osebni stečaj - dolžina preizkusne dobe - osebne okoliščine
Med kriteriji, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, so dolžničina starost 33 let, neobstoj preživninskih obveznosti, odsotnost zdravstvenih težav, zaposlenost in razlog za insolventnost.
Dejstvo, da je bila dolžnica v času nastanka dolgov še študentka, kakor tudi, da je dolgove povzročila njena mati z nepravilnim poslovodenjem pravne osebe, katere lastnica oziroma zastopnica je bila dolžnica, ne morejo vplivati na drugačno presojo razlogov za insolventnost, ki bi narekovali skrajšanje preizkusne dobe.
veljavnost zakona – prehodne določbe ZST-1 – splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo – oprostitev plačila sodne takse – obseg plačila in povrnitve sodnih taks – prevalitev taksne obveznosti
ZST-1, ki je pričel veljati 1. 10. 2008, določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Tožba v tej zadevi je bila vložena novembra leta 2006, zato je potrebno skladno z navedeno prehodno določbo uporabiti prej veljavni ZST.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - premestitev v drug zavod
Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov, sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev ni materialno pravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.
V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni kot sredstvo izvršbe izbralo prodajo dolžnikove nepremičnine, katera leži na območju, ki spada pod Okrajno sodišče v Ljutomeru, vendar bi bilo po oceni Višjega sodišča v Mariboru upoštevajoč zlasti načelo sorazmernosti (3. člen ZIZ) ter potreben obseg izvršbe, višino denarne terjatve (denarne kazni), ki se izterjuje in dejstva na katera utemeljeno opozarja Okrajno sodišče v Ljutomeru, da ima dolžnik odprt bančni račun, da živi in ima naslov za vročanje na območju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni ter da je lastnik nepremičnine, na katere je bila predlagana izvršba, le v deležu 1/8, poleg tega pa je na tej nepremičnini vknjiženih več hipotek, smiselno izvršbo najprej dovoliti na transakcijski račun dolžnika, kateri po vpogledu v register transakcijskih računov fizičnih oseb ni zaprt.