preizkus terjatev – napotitev na pravdo – judikatna terjatev – terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Terjatev temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporabljajo pravila iz 302. člena ZFPPIPP - če je prerekana terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34a. ZST-1 tarifna številka 30010.
pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - posebne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni takse prosta, čeprav je tožnica predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0080987
ZGO-1 člen 43, 43/1. OZ člen 239, 625, 625/3.
odškodnina zaradi zamude – izpolnitev z napakami – odstop od pogodbe – kondikcija – javni natečaj
Ne glede na določbo tretjega odstavka 625. člena OZ (da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem načrtu ter na druge okoliščine, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, sicer odgovarja za škodo) opustitev izvedbe javnega natečaja, glede na to, da javni natečaj ni bil izrecno predpisan, ne more soditi v sfero odgovornosti tožene stranke.
Poslovni običaji v konkretnem primeru opravljajo razlagalno funkcijo - služijo razlagi pogodbenih določil pravdnih strank in v tem primeru konkretizirajo pogodbeno obveznost tožnika.
Zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico (le) zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - dobra vera - zmota o poteku meje - začetek teka priposestvovanja - nepotreben dokaz - pritožbena novota - stroški odgovora na pritožbo
Za čas pred uveljavitvijo SPZ mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ pa je glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Tožnika sta že ob postavljanju ograje vedela ali bi morala vedeti, da jo postavljata na zemljišču toženca, zato morebitna zmota tožnikov o poteku meje v obravnavani zadevi ne more biti opravičljiva.
povračilo vlaganj v denacionalizirano nepremičnino – pasivna legitimacija – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Z ustanovitvijo Sklada je tožena stranka eno od svojih neoblastnih funkcij prenesla nanj. Iz dejstva, da s kmetijskimi zemljišči v lasti tožene stranke gospodari Sklad in so sredstva, pridobljena z gospodarjenjem s temi zemljišči, prihodek Sklada, izhaja pravilna odločitev, da bi moral biti tožen Sklad.
Pravice bivših imetnikov družbene lastnine so bile za ta primer urejene posebej, in sicer se je povračilo vlaganj lahko zahtevalo le v razmerju do Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in še to le v okviru urejanja zakupnih razmerij.
preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev - zavarovane terjatve - nezavarovane terjatve - končni seznam preizkušenih terjatev
Glede navadnih oziroma nezavarovanih terjatev (torej terjatev, ki niso zavarovane z ločitveno pravico), ni potrebno, da bi bile posamično navedene v sklepu o preizkusu terjatev, temveč se sodišče pri tem sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev.
začetek postopka osebnega stečaja – dedovanje – oblika podedovanega premoženja – gotovina – nepremičnine – trajna nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnost – kratkoročna plačilna nesposobnost – spremenjene okoliščine – ustavitev postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da je dolžnik dedič premoženja, ki je vsebovano v tem sklepu, je bilo dolžniku znano že v času, ko je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Spremenjene okoliščine ne morejo biti pomembne tudi zato, ker to ni razlog, zaradi katerega bi se stečajni postopek lahko končal in ZFPPIPP česa takega ne omogoča. Z izkazovanjem dolgoročne plačilne sposobnosti pa ni mogoče izpodbiti obstoja trajnejše nelikvidnosti, pri čemer dolžnik niti ne zatrjuje, da bi že poplačal vse svoje dolgove. Pri tem ZFPPIPP omogoča vodenje stečajnega postopka tudi v primeru, ko po poplačilu upnikov in stroškov postopka ostane še določeno premoženje.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti tako, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti. Pri tem dejstvo, da naj bi dolžnik sedaj imel dovolj premoženja za plačilo vseh svojih dolgov, lahko kaže na to, da sedaj dolžnik ni več dolgoročno plačilo nesposoben. Še vedno pa to ne kaže na dolžnikovo kratkoročno plačilno sposobnost.
Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva (datum prejema obvestila) v vročilnici kot javni listini neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze. Zgolj s splošnim, dokazno povsem nepodprtim zatrjevanjem, da je sodbo prejela 8. 9. 2014, pa tožena stranka ne more uspeti.
predznamba hipoteke - opravičitev predznambe - izbris predznambe hipoteke - predložitev v elektronsko obliko pretvorjenih listin - obrazložitev predloga
Pri predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi, ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom ZZK-1 oziroma ali gre za primer, ko listin ni potrebno priložiti, predpogoj za tak preizkus pa je, da predlagatelj obrazloži, na kakšni podlagi izbris predznambe predlaga (ali tako, da priloži listino, ali pa elektronskemu predlogu priloži pojasnilo o obliki nestadardiziranega dela besedila). Okoliščina, da je predlagatelj vložil predlog za izbris predznambe prav zaradi poteka roka iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1 ni samoumevna, kot tudi ne, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče samo po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige predznambo izbrisati.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063983
SZ-1 člen 30, 48, 48/2, 61, 68, 68/1, 68/2, 68/3, 71, 71/1. OZ člen 131.
upravnik večstanovanjske stavbe – zastopanje etažnih lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – zamenjava upravnika – notranje razmerje – sklepanje poslov s tretjimi osebami – posli, ki se nanašajo na upravljanje – kontinuiteta upravljanja – pasivna legitimacija – notifikacijska dolžnost – škoda
Glede na to, da je upravnik le zastopnik etažnih lastnikov in ni nosilec pravic in obveznosti, ki pripadajo etažnim lastnikom, bi morala tožeča stranka vtoževano terjatev uveljavljati od etažnih lastnikov oziroma, glede na to, da je račun zapadel že po prenehanju veljavnosti pogodbe o upravljanju, račun poslati novemu upravniku kot (novemu) zakonitemu zastopniku etažnih lastnikov. S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik etažnih lastnikov (dolžnikov), ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, da bi bilo tožena stranka odškodninsko odgovorna zaradi kršitev obveznosti upravnika v času upravljanja. Zaradi navedenega na odločitev ne vpliva sicer utemeljeno opozarjanje pritožbe, da bi morala tožena stranka tožeči stranki ob sklenitvi pogodbe (oziroma ob izdaji naročilnice) izročiti seznam etažnih lastnikov, ki vsebuje ime in priimek etažnih lastnikov, naslov, številko stanovanja ter druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve ter delilnik stroškov med etažnimi lastniki, česar pa tožena stranka ni storila.
ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2. ZPP člen 343, 343/4.
predlog za začetek stečajnega postopka – zavezanec za plačilo predujma – odredba za izplačilo – pravni interes za pritožbo – sklep o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji. To v konkretnem primeru pomeni, da bi pritožnik zaradi nepravilne odredbe sodišča lahko zahteval vračilo predujma, ki ga je že plačal, zgolj v primeru, da bi predhodno izpodbil sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Ker tega ni storil, za pritožbo zoper izpodbijani (popravni) sklep nima pravnega interesa, saj se z odločitvijo tega sklepa v ničemer ne posega v njegov pravni položaj iz sklepa z dne 12. 9. 2014.
Znesek v višini 157,00 EUR je še vedno v okviru zmožnosti drugega toženca, in ne zmanjšuje v občutni meri sredstev, s katerimi se preživlja on oziroma njegovi družinski člani. Pri tem tudi ni nezanemarljivo dejstvo, da sta drugi toženec in njegova žena lastnika treh stanovanj, pri čemer pa živita le v enem.
stroški postopka - odvetniška nagrada - nagrada za postopek - nagrada za narok
v obravnavani zadevi, ko pooblastilo odvetnici toženke za zastopanje v sodnem postopku ni bilo omejeno, in je toženko tudi nesporno zastopala na naroku za glavno obravnavo, toženki oz. njeni odvetnici ni mogoče odrekati upravičenosti do nagrade za postopek.
ZFPPIPP člen 376, 378, 383, 392, 392/1, 396, 396/4.
končanje postopka osebnega stečaja – naknadno prijavljena terjatev – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – glavni namen stečajnega postopka – sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.
plačilo sodne takse – umik pritožbe – domneva umika pritožbe – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.
ZGD člen 32, 32/1, 515. ZPP člen 79, 79/1,86, 86/1, 87, 87/3.
pooblastilo prokurista za zastopanje družbe - opravljen pravniški državni izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni kot sredstvo izvršbe izbralo prodajo dolžnikove nepremičnine, katera leži na območju, ki spada pod Okrajno sodišče v Ljutomeru, vendar bi bilo po oceni Višjega sodišča v Mariboru upoštevajoč zlasti načelo sorazmernosti (3. člen ZIZ) ter potreben obseg izvršbe, višino denarne terjatve (denarne kazni), ki se izterjuje in dejstva na katera utemeljeno opozarja Okrajno sodišče v Ljutomeru, da ima dolžnik odprt bančni račun, da živi in ima naslov za vročanje na območju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni ter da je lastnik nepremičnine, na katere je bila predlagana izvršba, le v deležu 1/8, poleg tega pa je na tej nepremičnini vknjiženih več hipotek, smiselno izvršbo najprej dovoliti na transakcijski račun dolžnika, kateri po vpogledu v register transakcijskih računov fizičnih oseb ni zaprt.
EKČP člen 6. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 48 - 54.
nagrada in stroški cenilca - obrazloženost sodne odločbe kot element pravice do poštenega sojenja - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - arbitrarnost odločbe
Kadar sodišče odloča o določenem zahtevku, je dolžno za svojo odločitev na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge. Obrazložena sodna odločba je namreč bistven del poštenega postopka.