obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – vrednost daril
Časovni mejnik za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine in s tem denarne vrednosti nujnega dednega deleža je zapustnikova smrt. Izhajati je torej treba iz stanja in vrednosti zapuščine v trenutku zapustnikove smrti, glede dedičem danih daril pa iz stanja ob daritvi in vrednosti ob smrti. Te mejnike je potrebno upoštevati pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentom, da gre za dokaz informativne narave, ker je tožena stranka podala zgolj pavšalen ugovor, da je po tožeči stranki predložen obračun realnih in zamudnih obresti napačen. Ta pavšalen ugovor je bil podan na naroku, drugih ugovorov zoper višino obračunanih zamudnih obresti pa tožena stranka ni podala. Ni mogoče soglašati s pritožnico, da že njeno nestrinjanje s predloženim izračunom terja preveritev pravilnosti izračuna s pomočjo izvedenca ali z izračunom, ki ga izvede sodišče sámo. Izračun bi tožena stranka lahko sama preverila, potem pa na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotovala posameznim postavkam v obračunu ali metodi obračunavanja in posledično višini kapitaliziranih obresti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076172
OZ člen 149, 150, 153. ZPP člen 239.
objektivna odgovornost – policijska vaja – nevarna dejavnost - upoštevanje navodil – izpovedba priče
Toženkin zavarovanec (tožnikov delodajalec) je izvedel policijsko vajo (v kateri je nastopal tudi tožnik), ki je vsebovala elemente povečane nevarnosti, zaradi česar je njegova odgovornost objektivna. Situacija, v kateri se je izvajala konkretna vaja, je bila in morala biti podobna situaciji v realnih razmerah in takšna intervencija v realnih razmerah že sama po sebi predstavlja nevarno dejavnost. Želeni poskus okoliščine konkretne policijske vaje približati okoliščinam v realni situaciji je zato nedvomno pripomogel k njeni (povečani) nevarnosti.
Naloga prič ni, da pravno opredeljujejo dejstva, ampak zgolj, da o njih izpovejo, tako kot so jih zaznale. Dejanske zaključke oziroma njihovo pravno opredelitev opravi sodišče.
Ker je dedinja lastninsko pravico na nepremičninah dokazovala s pogodbami in podatki registra motornih vozil, je sodišče v zapuščinskem postopku kot manj verjetno ocenilo pravico pritožnika in ga napotilo na pot pravde. V pravdnem postopku bo imel možnost, da v ustrezno izvedenem dokaznem postopku sodišče prepriča, da so njegove navedbe utemeljene in če so, bo takšna odločitev sodišča v pravdnem postopku obvezujoča tudi za zapuščinsko sodišče. To bo prekinjeno zapuščinsko obravnavo nadaljevalo, ko bo v pravdnem postopku rešeno vprašanje, kaj sodi v zapuščino po pokojnem.
spori iz razmerij med starši in otroki - pritožbeni postopek - nova dejstva – pritožbena novota - plačilo preživnine
Na podlagi 414. člena lahko stranke v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo tudi dejstva, ki jih toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, jih pa je navedel v pritožbi in se nanašajo na obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe.
verodostojna listina kot dokaz - nadaljevanje postopka kot z nepopolno tožbo - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu
Kolikor pritožba meni, da navedena dokazna listina “pregled stanja po komitentu” ni verodostojna listina, bi takšen ugovor morala podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tega ni, kasnejši očitki o tem so prepozni, saj se po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi postopek nadaljuje kot s (nepopolno) tožbo in sodišče se ni dolžno opredeljevati do dokazne listine, ki ni bila prerekana kot verodostojna listina, v vsakem primeru pa ta dokazna listina dobi značaj dokazne listine kot vsaka druga, ki jo stranki predložita v spis in značaj verodostojne listine, kot se zahteva za vložitev predloga za izvršbo, postane procesno nepomembno.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – ekonomski interes – obstoj ekonomskega interesa – zavrženje tožbe – prepozna zahteva za posestno varstvo – subjektivni rok
Vprašanje izročitve novega ključa potrjuje obstoj ekonomskega interesa za posestno varstvo že v času menjave ključavnice. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za pričetek teka subjektivnega roka, v katerem bi morali zahtevati sodno posestno varstvo.
Toženec je pripeljal z viličarjem na parkirišče skladiščnega prostora tožeče stranke pakete laminata do avtomobila oškodovanca in njegove partnerke. Ta dva sta začela skladati pakete v avtomobil, medtem pa se je viličar začel premikati ter se zaletel v oškodovanca in njegov avtomobil. Škoda je oškodovancu in njegovemu avtomobilu nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca, ki po ustavitvi in sestopu z viličarja ni ostal na kraju samem, temveč je odšel v skladišče in tako dopustil, da je oškodovanec s partnerko začel z nakladanjem pripeljanih paketov laminata. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo hudo malomarno ravnanje toženca, kar ob izkazanosti predpisanih škodnih elementov utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost za nastale posledice nesreče.
Tožena stranka (dolžnik odstopljene terjatve) je ohranila vse pobotne ugovore, ki bi jih imela zoper odstopnika terjatve, saj ZFPPIPP določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Terjatev, ki jo v pobot uveljavlja tožena stranka, je zapadla pred uvedbo stečaja nad odstopnikom terjatve in še pred prejemom obvestila o odstopu terjatve, zato ima tožena stranka enake pravice do prevzemnika terjatve, kot jih je imela zoper odstopnika terjatve.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0066169
OZ člen 288. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - vračunavanje obresti in stroškov
Če dolžnik izpolni obveznost v času odločanja sodišča druge stopnje, vendar v delu, v katerem pritožba ni vložena, je potrebno določbo 288. člena OZ upoštevati le glede tega dela obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069120
URS člen 22. ZPP člen 116,140. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – opravičljivost razloga za zamudo – vročitev družinskemu članu – enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo oziroma ni ocenilo celotne izpovedbe prvega dolžnika in priče M. K. glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za presojo (ne)zakrivljenosti zamude prvega dolžnika, to je, ali sploh in kako poteka morebitno obveščanje o vročenih sodnih pošiljkah med materjo prvega dolžnika in prvim dolžnikom oziroma ali je del tega običajnega ravnanja tudi posebno obveščanje prvega dolžnika o prispelih pošiljkah s strani njegove matere.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
stečajni postopek – predhodni postopek zaradi insolventnosti – stranska intervencija – udeležba intervenienta
Pravice zaradi udeležbe tretjih oseb v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih določa ZFPPIPP.
Postopek zaradi insolventnosti se ne vodi z namenom ali ciljem, da bi odločili o zmagovalcu zahteve za sodno varstvo, pač pa z namenom finančne konsolidacije dolžnika in poplačila upnikov, temu cilju pa se morajo podrediti interesi vseh udeležencev v postopku. Insolvenčni postopek je zato po svoji naravi in vsebini primerljivejši s postopkom izvršbe in zavarovanja.
Bistvena značilnost insolvenčnega (in izvršilnega) postopka v primerjavi s pravdnim postopkom je tudi v tem, da so ti postopki strogo formalizirani. Formalizacijo postopka narekuje več razlogov; med drugim številčnost udeležencev, ki v njem nastopajo in množica različnih bolj ali manj operativnih opravil, ki jih je v teh postopkih treba izvršiti v smiselnem zaporedju. Z upoštevanjem razpravnega načela, načela kontradiktornosti in tudi možnosti sodelovanja v postopku v obsegu, kot je to zagotovljeno v rednem pravdnem postopku, insolvenčnih postopkov namreč ne bi bilo mogoče v razumnem roku pripeljati do končnega cilja (poplačila upnikov).
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2. ZPP člen 343, 343/4.
predlog za začetek stečajnega postopka – zavezanec za plačilo predujma – odredba za izplačilo – pravni interes za pritožbo – sklep o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji. To v konkretnem primeru pomeni, da bi pritožnik zaradi nepravilne odredbe sodišča lahko zahteval vračilo predujma, ki ga je že plačal, zgolj v primeru, da bi predhodno izpodbil sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Ker tega ni storil, za pritožbo zoper izpodbijani (popravni) sklep nima pravnega interesa, saj se z odločitvijo tega sklepa v ničemer ne posega v njegov pravni položaj iz sklepa z dne 12. 9. 2014.
ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34a. ZST-1 tarifna številka 30010.
pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - posebne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni takse prosta, čeprav je tožnica predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za tožbo.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0006057
ZZK-1 člen 40, 40-7. Uredba ES št. 1393/2007 člen 14.
vročanje v državo članico eu - konvalidacija nepravilne vročitve - vknjižba zastavne pravice na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju
Za vročitev sklepa v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določbe Uredbe ES št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.11.2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah. Uredba v 14. členu dopušča vročanje sodnih pisanj z uporabo poštnih storitev, tudi v takem primeru pa morajo biti zagotovljena naslovniku pravna jamstva, ki mu jih zagotavljajo vročitve preko tako imenovanih organov za pošiljanje in sprejemanje sodnih pisanj, katerim je naložena uporaba standardnih obrazcev iz priloge Uredbe, s katero organ pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja. V obravnavanem primeru naslovnik sprejem pisanja ni zavrnil, ravno nasprotno, pooblastil je odvetnika, naj v njegovem imenu vloži pravočasen ugovor. Morebitna vnovična vročitev sklepa ob spoštovanju določbe Uredbe zato ne bi v ničemer vplivala na morebitno drugačno odločitev v zadevi. Glede na procesna dejanja stranke v postopku je namreč prišlo do konvalidacije nepravilne vročitve.
Sodna praksa od leta 2011 dalje enotno razlaga določbo 7. točke 40. člena ZZK-1 tako, da se vknjižba zastavne pravice dovoli že na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju.