CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082445
OZ člen 49, 375, 395, 1012, 1013, 1019, 1025, 1027. ZPP člen 280, 286a, 286a/3.
procesno pobotanje - ugovor pobotanja - informativni dokaz - izvedba dokazov - kreditna pogodba - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe - obvestitev poroka - odškodninska odgovornost - dopolnitev tožbe - razpis naroka za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - prepoved obrestnih obresti
Toženec lahko zoperstavi svojo terjatev tožnikovi in tako doseže procesno pobotanje le, če pobotna terjatev že obstaja. Potemtakem bi toženec moral vedeti za podlago in višino svoje pobotne terjatve. Nesprejemljiv je zato očitek sodišču prve stopnje, da ni izvedlo predlaganih dokazov, ki bi tožencu omogočili, da bi postavil popoln in sklepčen pobotni ugovor. Takšen informativni dokaz namreč v pravdnem postopku ni dopusten. Poleg tega pravica do izvedbe dokaza ni absolutna.
Upnik mora obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je brez pomena pritožbeno vztrajanje, da toženec ni prejel nobenega tožničinega opomina. Ker je porokova obveznost akcesorna, takšen opomin niti ni bil pogoj za zapadlost toženčeve obveznosti.
Za navadno sosporništvo ni treba, da so skupaj toženi, in tudi ni nujno, da bi morala biti sodba za vse poroke enaka.
Solidarni porok nima ugovora vrstnega reda, niti pri zavarovanjih.
Zahtevek za povračilo stroškov, nastalih z izpolnitvijo naročila, je po naravi verzijski. Za njegovo uspešno uveljavljanje mora tožeča stranka najprej zatrjevati, da: 1. je opravila izdatek za drugega; 2. je zaradi tega sama prikrajšana, tožena stranka pa obogatena in 3. da med prikrajšanjem in okoriščenjem obstaja vzročna zveza, nato pa navedene predpostavke tudi dokazati. Zgolj na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovnih stavb tožeča stranka ni upravičena nastopati v imenu etažnih lastnikov in od neplačnikov izterjevati obratovalnih stroškov, če za to nima njihovega izrecnega pooblastila, temveč mora svojo aktivno legitimacijo v postopku in s tem utemeljenost svojega (po naravi verzijskega zahtevka) podkrepiti z dokazi o tem, da je stroške dobaviteljem blaga in storitev res plačala iz lastnih sredstev.
Za uspešno izpodbijanje temelja terjatve upravnika je (ob upoštevanju, da mora utemeljenost verzijskega zahtevka stranka podkrepiti z dokazi, da je stroške res plačala iz lastnih sredstev) zadostoval ugovor tožene stranke, da ni pisnih dokazov, da bi bila plačila izvedena. Temelj zahtevka je namreč mogoče utemeljiti le s predložitvijo (pisnih) dokazil o plačilu obratovalnih stroškov iz lastnih sredstev.
obrekovanje – neresničnost dejstev – dejansko stanje
Samo če bi priča potrdila, da telefonskega razgovora, vsebino katerega je obdolženi povzel na sodišču, sploh ni bilo oziroma, da je bila njegova vsebina povsem drugačna in jo je obdolženemu tudi povsem drugače predstavil, bi obdolženi lahko bil spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 45, 46.
plača - plačilo za delo - variabilni del plače - stimulacija
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da tožniku k osnovni plači pripada variabilni del plače (stimulacija) po prilogi splošnega akta delodajalca. Dogovor o stimulaciji iz pogodbe o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo variabilnega dela plače oziroma stimulacije. Predpogoj za to je določitev ciljev oziroma uspešnosti, ki jo bo tožnik v posameznem letu uresničeval ter meril in pogojev za doseganje uspešnosti. Pogodba predvideva, da naj bi se variabilni del plače določil s splošnim aktom delodajalca. Če takega akta ni, ne glede na razloge za to, podlage za ugotavljanje elementov za določitev dela plače zaradi uspešnosti in njene višine na način, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, ni. Tožnik bi zato šele na podlagi splošnega akta delodajalca imel pravico zahtevati izplačilo stimulacije.
Ker je parcelna številka poleg katastrske občine identifikacijski znak nepremičnine, sprememba identifikacijskih znakov nepremičnin v trditveni podlagi in v tožbenem predlogu pomeni, da se tožba nanaša na druge nepremičnine, zaradi česar v takem primeru ne gre zgolj za popravo tožbe, temveč za drug tožbeni predlog (sprememba istovetnosti zahtevka), kar predstavlja spremembo tožbe.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - objektivni pogoj - ustrezna dejstva - učinki zaznambe spora - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba izbrisne tožbe
Za izpolnitev nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ se ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.
štipendija - preživnina za polnoletnega otroka - študentsko delo – preživnina v naravi
Preživnino je treba praviloma plačevati v denarju. Samo na podlagi izrecnega dogovora med udeleženci je možno to obveznost izpolnjevati tudi drugače, v naravi.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-4, 52/1-5, 52/1-12, 53, 54. ZOFVI člen 92, 92/1, 92/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - vzgoja in izobraževanje
Tožnica (vzgojiteljica predšolskih otrok) ob sklenitvi spornih pogodb o zaposlitvi za določen čas ni izpolnjevala vseh zakonsko predpisanih pogojev za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas (ni imela opravljenega strokovnega izpita; tretji odstavek 92. člena ZOFVI), zato ni moglo priti do transformacije delovnega razmerja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu - rok za ugovor - pravni pouk - obrazloženost ugovora
Za presojo potrebne obrazloženosti ugovora in tudi (zmožnost konkretne obrazložitve) sklepa o ugovoru v postopku na podlagi menice je po presoji višjega sodišča pomembno zlasti naslednje. Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina. Upnik se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice po 41a. členu ZIZ. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, se torej kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče bolje obrazložiti, kateri od ugovornih razlogov so bili v tem primeru upoštevni. Glede na postopek, ki ga je upnik v tem primeru izbral, je dolžniku tako breme mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.
pravica do pogodbene kazni - kršitev izpolnitvenega ravnanja - zamuda - vzrok za zamudo - postavitev montažne hiše v roku - dodatna dela
Pogodbi zvesta stranka pridobi pravico do pogodbene kazni, če druga pogodbena stranka krši njeno izpolnitveno ravnanje na način, za katerega je dogovorjena pogodbena kazen (zamuda z izpolnitvijo) in če so glede te kršitve izpolnjene splošne predpostavke odgovornosti pogodbene stranke za kršitev.
pravni interes za pritožbo – ustavitev izvršbe – nedovoljena pritožba – ugovor po izteku roka
Z odločitvijo pod točko 2 in 3 sklepa je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, to je pri izvršbi na nepremičnine zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi, pri izvršbi na delež družbenika pa izbrisno zastavno pravico. Navedene odločitve so dolžniku v korist, saj ugodnejše odločitve v tej fazi postopka zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za razveljavitev tega dela sklepa, posledično pa je njegova pritožba nedovoljena.
V konkretnem primeru je mogoče ustaviti le izvršbo, ne pa izvršilnega postopka, saj mora sodišče prve stopnje odločati še o ugovoru po izteku roka, za to odločanje pa ima dolžnik pravni interes, saj zatrjuje, da bo v primeru uspeha vložil predlog za nasprotno izvršbo.
Toženčeva obveznost temelji na listini, kreditni pogodbi, iz katere jasno izhaja, da mu je pokojni denar posodil. Drugačen dogovor, kot ga zatrjuje toženec, namreč dogovor o vlaganju v družbo D., brez izročitve denarja, iz vsebine sporne pogodbe ne izhaja. Predvsem pa ni razumno, da bi takšen dogovor pogodbenika zapisala v obliki posojilne pogodbe. Dovoljšnjo oporo za ugotovitev, da je bila sklenitev pogodbe posledica daljše obdobje trajajočega medsebojnega poslovanja toženca in pokojnega pravnega prednika tožnikov, ki sta se vsak zase tudi ukvarjala s posojanjem denarja, je imelo sodišče tako v izpovedbi prve tožnice in zaslišanih prič, kot tudi v izpovedbi samega toženca.
Protipravnost ravnanja prve toženke je zlasti v opustitvi potrebne prisotnosti usposobljenega strokovnjaka geomehanske stroke pri izkopu brežine, ki bi lahko zaznal problem nevarnosti plazenja tal že med izvajanjem izkopa in tako pravočasno zahteval izvedbo določenih ukrepov za varno nadaljevanje in izvedbo izkopa. Zmotno je prepričanje pritožbe, da tudi geomehanik ne bi preprečil nastanka škode, češ da bi drsenje tal lahko ugotovil šele po opravljenem izkopu. Kot pravilno in skladno pridobljenim izvedenskim mnenjem pojasni sodišče prve stopnje v svojih razlogih, bi možnost plazenja ali plazenje geomehanik odkril že med izvajanjem izkopa in ne šele po končanju le-tega.
Podana je izključitev odgovornosti druge toženke. Pri njeni izključitvi ni pogoj „zavestnega“ kršenja pravil, ker citirana določba splošnih pogojev takšne „zavestnosti“ ne določa, ampak je v besedilu določbe navedeno zgolj „kršitev pravil“, kar zaobsega vse stopnje protipravnega ravnanje oškodovalca, to je zavestno in nezavestno malomarnost ter naklep.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - izrek sodbe
V pravdi zapustnikovega upnika proti dediču mora izrek (delno) ugodilne sodbe vsebovati točno določeno obveznost dediča do upnika (tožene stranke do tožeče), ne pa zgolj opis, da za prisojeno terjatev dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. Tak izrek sodbe je nerazumljiv oz. nasprotuje sam sebi.
stečajni postopek – predhodni postopek zaradi insolventnosti – stranska intervencija – udeležba intervenienta
Pravice zaradi udeležbe tretjih oseb v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih določa ZFPPIPP.
Postopek zaradi insolventnosti se ne vodi z namenom ali ciljem, da bi odločili o zmagovalcu zahteve za sodno varstvo, pač pa z namenom finančne konsolidacije dolžnika in poplačila upnikov, temu cilju pa se morajo podrediti interesi vseh udeležencev v postopku. Insolvenčni postopek je zato po svoji naravi in vsebini primerljivejši s postopkom izvršbe in zavarovanja.
Bistvena značilnost insolvenčnega (in izvršilnega) postopka v primerjavi s pravdnim postopkom je tudi v tem, da so ti postopki strogo formalizirani. Formalizacijo postopka narekuje več razlogov; med drugim številčnost udeležencev, ki v njem nastopajo in množica različnih bolj ali manj operativnih opravil, ki jih je v teh postopkih treba izvršiti v smiselnem zaporedju. Z upoštevanjem razpravnega načela, načela kontradiktornosti in tudi možnosti sodelovanja v postopku v obsegu, kot je to zagotovljeno v rednem pravdnem postopku, insolvenčnih postopkov namreč ne bi bilo mogoče v razumnem roku pripeljati do končnega cilja (poplačila upnikov).
spor majhne vrednosti - domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi odločilo v skladu s 453.a členom ZPP in v sporu majhne vrednosti pravilno štelo, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek, potem ko je ugotovilo, da ji je bila tožba pravilno vročena, v roku za odgovor na tožbo pa nanjo ni odgovorila. Ugotovilo je tudi, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
predznamba hipoteke - opravičitev predznambe - izbris predznambe hipoteke - predložitev v elektronsko obliko pretvorjenih listin - obrazložitev predloga
Pri predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi, ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom ZZK-1 oziroma ali gre za primer, ko listin ni potrebno priložiti, predpogoj za tak preizkus pa je, da predlagatelj obrazloži, na kakšni podlagi izbris predznambe predlaga (ali tako, da priloži listino, ali pa elektronskemu predlogu priloži pojasnilo o obliki nestadardiziranega dela besedila). Okoliščina, da je predlagatelj vložil predlog za izbris predznambe prav zaradi poteka roka iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1 ni samoumevna, kot tudi ne, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče samo po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige predznambo izbrisati.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063983
SZ-1 člen 30, 48, 48/2, 61, 68, 68/1, 68/2, 68/3, 71, 71/1. OZ člen 131.
upravnik večstanovanjske stavbe – zastopanje etažnih lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – zamenjava upravnika – notranje razmerje – sklepanje poslov s tretjimi osebami – posli, ki se nanašajo na upravljanje – kontinuiteta upravljanja – pasivna legitimacija – notifikacijska dolžnost – škoda
Glede na to, da je upravnik le zastopnik etažnih lastnikov in ni nosilec pravic in obveznosti, ki pripadajo etažnim lastnikom, bi morala tožeča stranka vtoževano terjatev uveljavljati od etažnih lastnikov oziroma, glede na to, da je račun zapadel že po prenehanju veljavnosti pogodbe o upravljanju, račun poslati novemu upravniku kot (novemu) zakonitemu zastopniku etažnih lastnikov. S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik etažnih lastnikov (dolžnikov), ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, da bi bilo tožena stranka odškodninsko odgovorna zaradi kršitev obveznosti upravnika v času upravljanja. Zaradi navedenega na odločitev ne vpliva sicer utemeljeno opozarjanje pritožbe, da bi morala tožena stranka tožeči stranki ob sklenitvi pogodbe (oziroma ob izdaji naročilnice) izročiti seznam etažnih lastnikov, ki vsebuje ime in priimek etažnih lastnikov, naslov, številko stanovanja ter druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve ter delilnik stroškov med etažnimi lastniki, česar pa tožena stranka ni storila.