delitev stvari v solastnini - pripadajoče zemljišče k več objektom - definicija pripadajočega zemljišča - dostop do objektov
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj predstavlja parcela X pripadajoče zemljišče k vsem trem objektom (stavbam), in se v zvezi s tem upravičeno sklicevalo na določbo 7. člena ZVEtL. Zakaj zemljišče v solasti ne more predstavljati pripadajočega zemljišča (k več stavbam), ni razvidno, niti pritožnik ne pojasni. Poleg tega sodišča določb ZVEtL ne upoštevajo le takrat, ko vzpostavljajo etažno lastnino, kot poskuša to (neprepričljivo) prikazati pritožnik. Določba 7. člena ZVEtL vsebuje opredelitev pripadajočega zemljišča, ki je splošno veljavna („uporabljiva“), kar pomeni, da v poštev pride tudi v konkretnem primeru.
Predmetna parcela predstavlja zaradi vseh svojih lastnosti pripadajoče zemljišče (k vsem trem objektom), ki ga ni možno odtujiti ločeno od glavne stvari (prenos lastništva na njej je možen le skupaj s prenosom glavne stvari).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069121
ZIZ člen 16. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 150.
pregled spisa – vpogled v spis – upravičeni predlagatelj – stranka postopka – udeleženec – opravičena korist – trditveno in dokazno breme – interes
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila.
preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zdravniško opravičilo – nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba – kršitev pravice do poštenega sojenja
Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078501
OZ člen 33, 190, 394. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
postopek zavarovanja terjatve - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - predmet izpolnitve predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe - zamuda prekluzivnega roka zahtevati izpolnitev predpogodbe - vrnitev prejete kupnine - uveljavljanje plačila iz naslova kondikcije - uveljavljanje plačila iz naslova odškodninske odgovornosti - dve različni pravni podlagi - solidarna odgovornost
Ni solidarne odgovornosti v primeru, ko se od ene stranke zahteva plačilo iz naslova kondikcije, od druge stranke pa iz naslova odškodninske odgovornosti.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 45, 46.
plača - plačilo za delo - variabilni del plače - stimulacija
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da tožniku k osnovni plači pripada variabilni del plače (stimulacija) po prilogi splošnega akta delodajalca. Dogovor o stimulaciji iz pogodbe o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo variabilnega dela plače oziroma stimulacije. Predpogoj za to je določitev ciljev oziroma uspešnosti, ki jo bo tožnik v posameznem letu uresničeval ter meril in pogojev za doseganje uspešnosti. Pogodba predvideva, da naj bi se variabilni del plače določil s splošnim aktom delodajalca. Če takega akta ni, ne glede na razloge za to, podlage za ugotavljanje elementov za določitev dela plače zaradi uspešnosti in njene višine na način, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, ni. Tožnik bi zato šele na podlagi splošnega akta delodajalca imel pravico zahtevati izplačilo stimulacije.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - objektivni pogoj - ustrezna dejstva - učinki zaznambe spora - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba izbrisne tožbe
Za izpolnitev nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ se ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.
štipendija - preživnina za polnoletnega otroka - študentsko delo – preživnina v naravi
Preživnino je treba praviloma plačevati v denarju. Samo na podlagi izrecnega dogovora med udeleženci je možno to obveznost izpolnjevati tudi drugače, v naravi.
Ker je parcelna številka poleg katastrske občine identifikacijski znak nepremičnine, sprememba identifikacijskih znakov nepremičnin v trditveni podlagi in v tožbenem predlogu pomeni, da se tožba nanaša na druge nepremičnine, zaradi česar v takem primeru ne gre zgolj za popravo tožbe, temveč za drug tožbeni predlog (sprememba istovetnosti zahtevka), kar predstavlja spremembo tožbe.
verodostojna listina kot dokaz - nadaljevanje postopka kot z nepopolno tožbo - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu
Kolikor pritožba meni, da navedena dokazna listina “pregled stanja po komitentu” ni verodostojna listina, bi takšen ugovor morala podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tega ni, kasnejši očitki o tem so prepozni, saj se po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi postopek nadaljuje kot s (nepopolno) tožbo in sodišče se ni dolžno opredeljevati do dokazne listine, ki ni bila prerekana kot verodostojna listina, v vsakem primeru pa ta dokazna listina dobi značaj dokazne listine kot vsaka druga, ki jo stranki predložita v spis in značaj verodostojne listine, kot se zahteva za vložitev predloga za izvršbo, postane procesno nepomembno.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076172
OZ člen 149, 150, 153. ZPP člen 239.
objektivna odgovornost – policijska vaja – nevarna dejavnost - upoštevanje navodil – izpovedba priče
Toženkin zavarovanec (tožnikov delodajalec) je izvedel policijsko vajo (v kateri je nastopal tudi tožnik), ki je vsebovala elemente povečane nevarnosti, zaradi česar je njegova odgovornost objektivna. Situacija, v kateri se je izvajala konkretna vaja, je bila in morala biti podobna situaciji v realnih razmerah in takšna intervencija v realnih razmerah že sama po sebi predstavlja nevarno dejavnost. Želeni poskus okoliščine konkretne policijske vaje približati okoliščinam v realni situaciji je zato nedvomno pripomogel k njeni (povečani) nevarnosti.
Naloga prič ni, da pravno opredeljujejo dejstva, ampak zgolj, da o njih izpovejo, tako kot so jih zaznale. Dejanske zaključke oziroma njihovo pravno opredelitev opravi sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081416
ZPP člen 192, 193, 196, 212, 214, 214/2, 214/5, 337. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6. OZ člen 512.
eventualno sosporništvo – enotno sosporništvo – naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke – nedovoljene pritožbene novote – splošna znana dejstva – odtujitev stvari ali pravice med pravdo – sklepčnost tožbe – družba z omejeno odgovornostjo – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika – pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje – uveljavljanje predkupne pravice – prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
Eventualno uveljavljano sosporništvo na aktivni strani po zakonu ni predvideno. Izrecno dopustno je po 192. členu ZPP le na pasivni strani.
Ureditev družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 poudarja medsebojno tesno povezanost in zaupno razmerje med družbeniki in trajnost družbe, s predkupno pravico pa se varujejo preostali družbeniki na primer tudi pred vključitvijo „njihove“ družbe v koncernsko povezavo kot odvisne družbe. Slednje torej lahko aktualni družbeniki preprečijo z uveljavitvijo predkupne pravice po 5. odstavku 481. člena ZGD-1. Zato je treba tudi v primeru odsvojitve in prenosa lastnega poslovnega deleža družbe le-to obravnavati tako kot druge družbenike družbe, ne glede na to, da družba po zakonu ne more iz lastnega poslovnega deleža kot družbenica uresničevati upravljalskih pravic.
Toženec je pripeljal z viličarjem na parkirišče skladiščnega prostora tožeče stranke pakete laminata do avtomobila oškodovanca in njegove partnerke. Ta dva sta začela skladati pakete v avtomobil, medtem pa se je viličar začel premikati ter se zaletel v oškodovanca in njegov avtomobil. Škoda je oškodovancu in njegovemu avtomobilu nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca, ki po ustavitvi in sestopu z viličarja ni ostal na kraju samem, temveč je odšel v skladišče in tako dopustil, da je oškodovanec s partnerko začel z nakladanjem pripeljanih paketov laminata. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo hudo malomarno ravnanje toženca, kar ob izkazanosti predpisanih škodnih elementov utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost za nastale posledice nesreče.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
tolmač – postavitev tolmača – pravica do uporabe lastnega jezika
Čeprav je pravica do uporabe lastnega jezika ustavno zagotovljena, nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora sama zahtevati, da v postopku uporablja svoj jezik in da spremlja postopek v svojem jeziku. Kršitev je zato podana šele, če sodišče v nasprotju z določbami šestega poglavja ZPP zavrne tako zahtevo stranke.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - namen začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predlagana začasna odredba se v bistvenih delih pokriva z vsebino tožbenega zahtevka. Z njo želi tožnik začasno urediti sporno razmerje. Gre za tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Njen namen ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev
Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku je tožena stranka vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka je s tožnikom sklenila sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožnik podpisal sporazum, ne da bi ga prebral in opustil potrebno skrbnost, nosi sam posledice svojega ravnanja. Pravdni stranki sta se odločili za možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, kar ni nedopustno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, niti ni šlo za kakršnokoli silo, grožnjo ali zmoto na strani tožnika. Zato izpodbijani sporazum ni ničen.