USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057323
OZ člen 178, 179, 179/1.
razžalitev v tisku – svoboda izražanja – mediji – objava mnenja – kršitev osebnostnih pravic – satira – satiričen stil pisanja – odprta javna razprava – zadeva javnega pomena – tema v javnem interesu – javna osebnost – vrednostna sodba – zaničevanje – kazensko pravo – kaznivo dejanje - demokratična družba
Pri presoji, ali je tožena stranka z objavo spornega članka prestopila pravno dopustnih meja svobode izražanja, je treba upoštevati, da je avtor v obravnavanem prispevku svoje mnenje (kot odziv na aktualen družbeno politični dogodek) izrazil s svojim specifičnim, satiričnim stilom pisanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082401
OZ člen 132.
povračilo stroškov za odpravo škode na dimniku in kanalizaciji - aktivna legitimacija - odgovornost za nastalo škodo - vzrok za nastanek škode
Stroške za odpravo škode je poravnal tožničin sin. Vtoževana škoda je torej nastala njemu in ne tožnici. S plačilom računov se je namreč zmanjšalo njegovo premoženje, medtem ko tožnica ni niti navajala, da ji je sin morebiti odstopil svojo terjatev do toženca. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek brez nadaljnjega zavrniti že zaradi pomanjkanja tožničine aktivne legitimacije.
Do poznejšega razpadanja dimnika je prišlo zato, ker pozidava zaključka dimnika nad streho ni bila v skladu s predvidenimi rešitvami proizvajalca dimnika. Za to napako pa ne odgovarja toženec, ki je bil zadolžen le za nadzor nad izvedbo strojnih inštalacij, ampak projektant in izvajalci gradbenega dela dimnika, ker bi morali pri gradnji uporabiti materiale, ki ne vpijajo vlage, pri lepljenju dimniških tuljav pa predpisano lepilo.
štipendija - preživnina za polnoletnega otroka - študentsko delo – preživnina v naravi
Preživnino je treba praviloma plačevati v denarju. Samo na podlagi izrecnega dogovora med udeleženci je možno to obveznost izpolnjevati tudi drugače, v naravi.
Izbira ustreznega izvedenca je v rokah sodišča. Sodišče ni vezano na predlog stranke in stranka tudi ni dolžna dokaznega predloga konkretizirati na tak način, da navede izvedenca katere stroke naj sodišče postavi. Dolžnost stranke je, da navede v zvezi s katerim dejstvom predlaga dokaz (dokazna tema) ter da tudi navede, da predlaga tovrsten dokaz (torej dokaz z izvedencem). Sodišče nato v skladu z 243. členom ZPP presodi, ali je dokazovanje z izvedencem sploh potrebno in nato tudi to, izvedenec katere stroke je potreben za nadomestitev specialnega strokovnega manjka.
Umetna koma pomeni, da je tak oškodovanec mentalno v celoti izvzet iz življenja kot takšnega. Gre za hudo obliko pravno priznane škode, ki spada pod postavko telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Sodišče prve stopnje je z odmero zneska 20.000,00 EUR odškodnine od zahtevanih 30.000,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na vse okoliščine primera in tudi pričakovano življenjsko dobo je tožnikov zahtevek iz tega naslova v celoti utemeljen.
Vprašanje, ali je v obtožbi opisano dejanje kaznivo dejanje, v kolikor so napačno navedeni blanketni (dopolni) predpisi, je odvisno od tega, ali so v konkretnem opisu navedeni znaki blanketnih norm, ki zakonske znake kaznivega dejanja dopolnjujejo. Zato sama navedba napačne blanketne norme ne pomeni, da očitano dejanje nima v opisu vseh znakov kaznivega dejanja.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0077181
ZPP člen 351, 351/1. ZGD-1 člen 256, 276.
pritožba - procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - odpoklic člana nadzornega sveta - sodno imenovanje člana nadzornega sveta - prenehanje funkcije - novo imenovanje - pristojnosti skupščine
Delničarji, v katerih pristojnosti je odločanje o tem, kdo bodo člani nadzornega sveta družbe, ki zastopajo njihove interese, so že imenovali dva nova člana nadzornega sveta, s tem pa je funkcija sodno imenovanih članov nadzornega sveta prenehala, zaradi česar nasprotna udeleženca nimata več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ker si pravnega položaja ne moreta izboljšati.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081894
ZPP člen 7, 212, 300, 300/1. OZ člen 660.
trditveno in dokazno breme - napake gradnje - škoda zaradi odpravljanja napak - združitev pravd
Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank. Najprej je dolžnost tožnice, da navede vsa oziroma minimum pravno relevantnih dejstev. Šele v drugi fazi pa je dolžna z namenom, da zatrjevana dejstva dokaže, predlagati izvedbo ustreznih oziroma primernih dokazov. Če tožnica ne zatrjuje pravno relevantnih dejstev, dokazovanje sploh ni potrebno. V tem primeru se namreč ničesar niti ne more dokazovati.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila laično tožbo, v kateri je kot toženo stranko označila ministrstvo, ki poleg tega ni vsebovala določnega in jasnega tožbenega zahtevka glede glavnih stvari in stranskih terjatev. Ker tožba ni bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe s podrobno obrazložitvijo, kaj mora tožba vsebovati. Ker tožnica svoje tožbe ni dopolnila oz. popravila, jo je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081892
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
neposredno plačilo podizvajalcu - ugovor res iudicata - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen le, kadar nastopata v isti zadevi isti stranki in je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov. Ker je bila v stečajnem postopku kot navadna terjatev priznana terjatev tožnice s strani druge družbe (in ne toženke v tem postopku), očitek kršitve "res iudicata" ni utemeljen.
dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zdravniško opravičilo – nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba – kršitev pravice do poštenega sojenja
Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 45, 46.
plača - plačilo za delo - variabilni del plače - stimulacija
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da tožniku k osnovni plači pripada variabilni del plače (stimulacija) po prilogi splošnega akta delodajalca. Dogovor o stimulaciji iz pogodbe o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo variabilnega dela plače oziroma stimulacije. Predpogoj za to je določitev ciljev oziroma uspešnosti, ki jo bo tožnik v posameznem letu uresničeval ter meril in pogojev za doseganje uspešnosti. Pogodba predvideva, da naj bi se variabilni del plače določil s splošnim aktom delodajalca. Če takega akta ni, ne glede na razloge za to, podlage za ugotavljanje elementov za določitev dela plače zaradi uspešnosti in njene višine na način, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, ni. Tožnik bi zato šele na podlagi splošnega akta delodajalca imel pravico zahtevati izplačilo stimulacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082450
OZ člen 2, 3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motilno ravnanje - odvoz osebnega vozila - pogodba o leasingu - odpoved pogodbe - posledice odpovedi - izguba pravice uporabe - odvzem predmeta - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - kogentne določbe
Za primer odpovedi pogodbe je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da leasingojemalec izgubi pravico uporabe predmeta leasinga; da je dolžan takoj vrniti predmet leasinga; če tega ne stori, vnaprej pooblašča leasingodajalca za odvzem predmeta leasinga. V skladu z navedenim je bila toženka upravičena vozilo zaseči, na možnost takšnega postopanja je bil tožnik opozorjen in ga je tudi vnaprej sprejel. Takšen dogovor je v skladu s svobodo urejanja pogodbenih razmerij in ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.
pravica do popravka in odgovora – objava popravka – vsebina popravka
Presoja dopustnosti popravka zahteva presojo izpolnjevanja meril glede dopustnosti vsebine popravka za vsak njegov posamezni del, kar omogoča končno presojo, ali je popravek tudi kot celota ustrezen ob upoštevanju zakonskih predpostavk.
Protipravnost ravnanja prve toženke je zlasti v opustitvi potrebne prisotnosti usposobljenega strokovnjaka geomehanske stroke pri izkopu brežine, ki bi lahko zaznal problem nevarnosti plazenja tal že med izvajanjem izkopa in tako pravočasno zahteval izvedbo določenih ukrepov za varno nadaljevanje in izvedbo izkopa. Zmotno je prepričanje pritožbe, da tudi geomehanik ne bi preprečil nastanka škode, češ da bi drsenje tal lahko ugotovil šele po opravljenem izkopu. Kot pravilno in skladno pridobljenim izvedenskim mnenjem pojasni sodišče prve stopnje v svojih razlogih, bi možnost plazenja ali plazenje geomehanik odkril že med izvajanjem izkopa in ne šele po končanju le-tega.
Podana je izključitev odgovornosti druge toženke. Pri njeni izključitvi ni pogoj „zavestnega“ kršenja pravil, ker citirana določba splošnih pogojev takšne „zavestnosti“ ne določa, ampak je v besedilu določbe navedeno zgolj „kršitev pravil“, kar zaobsega vse stopnje protipravnega ravnanje oškodovalca, to je zavestno in nezavestno malomarnost ter naklep.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - objektivni pogoj - ustrezna dejstva - učinki zaznambe spora - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba izbrisne tožbe
Za izpolnitev nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ se ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.
Namen ločitve zapuščine od premoženja dedičev je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev. Izkazan mora biti verjeten obstoj terjatve proti zapustniku in pogoj, da bi bili dediči prezadolženi.