motenje posesti – sodno varstvo posesti – ekonomski interes – obstoj ekonomskega interesa – zavrženje tožbe – prepozna zahteva za posestno varstvo – subjektivni rok
Vprašanje izročitve novega ključa potrjuje obstoj ekonomskega interesa za posestno varstvo že v času menjave ključavnice. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za pričetek teka subjektivnega roka, v katerem bi morali zahtevati sodno posestno varstvo.
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, določi sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057323
OZ člen 178, 179, 179/1.
razžalitev v tisku – svoboda izražanja – mediji – objava mnenja – kršitev osebnostnih pravic – satira – satiričen stil pisanja – odprta javna razprava – zadeva javnega pomena – tema v javnem interesu – javna osebnost – vrednostna sodba – zaničevanje – kazensko pravo – kaznivo dejanje - demokratična družba
Pri presoji, ali je tožena stranka z objavo spornega članka prestopila pravno dopustnih meja svobode izražanja, je treba upoštevati, da je avtor v obravnavanem prispevku svoje mnenje (kot odziv na aktualen družbeno politični dogodek) izrazil s svojim specifičnim, satiričnim stilom pisanja.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - izrek sodbe
V pravdi zapustnikovega upnika proti dediču mora izrek (delno) ugodilne sodbe vsebovati točno določeno obveznost dediča do upnika (tožene stranke do tožeče), ne pa zgolj opis, da za prisojeno terjatev dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. Tak izrek sodbe je nerazumljiv oz. nasprotuje sam sebi.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – sodba delovnega in socialnega sodišča – kolektivni delovni spor – odločitev po temelju
V določbi 53. člena ZDSS-1 res ni predpisana obveznost, da bi moral posameznik sprožiti še individualni delovni spor in torej izvršilni postopek na podlagi sodbe, izdane v kolektivnem delovnem sporu, ni absolutno izključen, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba v vsakem primeru posebej presojati primernost v tem postopku izdane sodbe za izvršbo. Glede na vsebino konkretnega kolektivnega delovnega spora in pravno naravo v tem sporu izdane sodbe, njene izvršitve posamezni delavec v izvršilnem postopku ne more doseči. Naložitev dolžniku, da mora delavcem od novembra 2008 dalje na novo obračunati plačo na način kot izhaja iz točke I. izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča ter izplačati razliko med izplačanimi plačami za mesece od februarja do maja 2010 in plačo, ki bi jim pripadala, če pri plači ne bi bil upoštevan indeks kolektivne uspešnosti za PC in PS, po vsebini pomeni le odločitev po temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
Ob upoštevanju sosledja navedenih poslov, povezanih z izpodbijano cesijsko pogodbo, ni prišlo do oškodovanja stečajne mase tožeče stranke do višine ugasle terjatve do tožeče stranke iz unovčenja poroštvene zaveze iz kreditne pogodbe z N. d. d., glede katere je bilo dano tudi zavarovanje v obliki neposestne zastavne pravice na navedenih prikolicah.
V tem delu je učinek tako sklenjenih poslov enak, kot da bi tožena stranka, na katero so v posledici unovčenega poroštva v skladu s 1018. členom OZ prešle tudi stranske pravice in jamstva, torej tudi iz zavarovanja z zastavno pravico, prisilno uveljavila unovčenje zastavne pravice na navedenih prikolicah. Takšno upravičenje bi tožena stranka lahko prisilno uveljavljala že pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko, po začetku stečajnega postopka pa bi na tem premoženju lahko uveljavljala ločitveno pravico.
Sodišče prve stopnje je z odmero zneska 20.000,00 EUR odškodnine od zahtevanih 30.000,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na vse okoliščine primera in tudi pričakovano življenjsko dobo je tožnikov zahtevek iz tega naslova v celoti utemeljen.
pravica do popravka in odgovora – objava popravka – vsebina popravka
Presoja dopustnosti popravka zahteva presojo izpolnjevanja meril glede dopustnosti vsebine popravka za vsak njegov posamezni del, kar omogoča končno presojo, ali je popravek tudi kot celota ustrezen ob upoštevanju zakonskih predpostavk.
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZJN-2 člen 22, 22/7. ZPVPJN člen 15, 15/1, 31, 31/5, 38, 38/1.
odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - državna revizijska komisija - odškodninska odgovornost DRK – ponovni vpogled v ponudbeno dokumentacijo – dopolnitev revizijskega zahtevka – neenakopravno obravnavanje ponudnikov
Protipravnost ravnanja DRK (ali drugih državnih organov) mora biti očitna, v smislu samovoljnosti oziroma arbitrarnosti odločanja. Ni podana protipravnost v primeru vsakršne napačne razlage pravnih pravil, pač pa le namerne napačne razlage ali neuporabe povsem jasnega določila zakona. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali drugačne razlage pravnega predpisa državnim organom še ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, če je njihova razlaga v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje. Pojem protipravnosti je izkazana zlasti v situacijah kot so: 1) nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, 2) neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, 3) grobo kršenje pravil postopka, 4) napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka), ter druge podobne kvalificirane kršitve.
Za presojo protipravnosti ravnanja (tako sodnikovega kot tudi ravnanja državnega organa) je odločilno, ali se je sodnik oziroma oseba, zaposlena v okviru državnega organa, v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje njegove službe. Ta standard obenem opredeljuje okvir za presojo protipravnosti ravnanja. Ker sodišče, ki odloča v odškodninskem sporu zoper državo, ni funkcionalno nadrejeno državnim organom (niti DRK), njegova naloga (tudi zato) ni podrobna analiza posameznih ravnanj ali opustitev ter vrednotenje razčlenjenega postopka, pač pa presoja, ali je postopanje organa, upoštevaje vse okoliščine primera (gledano kot celote), zadostilo zahtevanim standardom.
Dopolnitev revizijskega zahtevka je bila pravočasna in popolna, saj zakon zahtevka za odločitev o reviziji (petitornega zahtevka) ne določa kot obvezne sestavine revizijskega zahtevka.
izpraznitev stanovanjske hiše - nakup nepremičnine na javni dražbi - uporaba brez pravne podlage - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - dobrovernost - izpodbijanje dobrovernosti
Tožnica je v letu 2003 kupila nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku na osnovi vpisanih zastavnih pravic, toženec pa je kupil solastniški delež v letu 2001 - v času, ko so že potekali izvršilni postopki v zvezi s prodajo te nepremičnine, pri čemer je bil s tem seznanjen. Tako ni dvoma, da toženec ni bil dobroveren.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082423
SPZ člen 267. ZZK člen 22. ZIZ člen 64, 65, 65/1.
izločitvena pravda - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa - učinki sklenitve pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - veljavnost razpolagalnega pravnega posla - obličnost - overitev podpisa - lastninska pravica v pričakovanju - dobroverni kupec - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - nepristnost pogodbe - sklenitev veljavnega pravnega posla pred zaznambo sklepa o izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V sodni praksi je utrjeno stališče, da so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča in teorije temelji to stališče na razumevanju, da vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, nima (več) absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, se pravi izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z notarsko overjenim podpisom prenositelja, že opravljen (nedobroverne osebe). Okoliščina, ali je upnik, ki je pridobil zastavno pravico v izvršilnem postopku, vedel za dolžnikovo razpolaganje z lastninsko pravico, ni pomembna.
Overitev podpisa po tedanjih predpisih ni bila predpostavka veljavnosti razpolagalnega pravnega posla.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/4.
nagrada upravitelju - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev – neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika
Osnova za izračun nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitev je višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Ker premoženja dolžnika ni bilo mogoče unovčiti (prevzel pa ga tudi ni nobeden od upnikov, niti RS), upravitelj ni upravičen do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev.
ugovor po izteku roka - vročanje ugovora v odgovor upniku - nov ugovor po izteku roka - pravica do izjave v postopku
Ob primerjavi vlog dolžnika z dne 8. 1. 2014, 12. 2. 2014 in 13. 2. 2014 z vlogo z dne 14. 5. 2014 je mogoče ugotoviti, da je kljub temu, da je v večjem delu vsebina teh vlog enaka in da v vseh vlogah dolžnik zatrjuje, da je svoje obveznosti do upnika poplačal v celoti, v vlogi z dne 14. 5. 2014 vendarle dodana tudi navedba, da je dolžnik kopijo potrdil o plačilih še isti dan poslal dolžnikovim pooblaščencem, izvršitelju in upniku. Do te navedbe, ki je pomembna za presojo dejstva, ali je dolžnik upnika seznanil s tem, na račun katere obveznosti plačuje zatrjevane zneske in za presojo ali je upnik mogel in moral vedeti, na račun katerih obveznosti dolžnik plačuje navedene zneske, pa se upnik v svoji vlogi z dne 27. 2. 2014 ni mogel izjaviti. Zlasti pa bi bilo potrebno upnika seznaniti z dejstvom, da je dolžnik poleg vlog z dne 8. 1., 12. 2. in 13. 2. 2014 podal tudi ugovor po izteku roka z dne 14. 5. 2014 z vidika dejstva, da je sodišče prve stopnje o prejšnjih dolžnikovih vlogah (ki so vsebinsko v večjem delu enake) odločilo s sklepom z dne 23. 5. 2014, in je tako sedaj izpodbijani sklep za upnika nedvomno predstavlja popolno presenečenje.
terjatev dediča – priznanje terjatev – sklep o dedovanju
Terjatve dedičev so stvar obligacijskega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih. Zapuščinsko sodišče jih lahko upošteva le, če dediči z njimi soglašajo.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
Glede na to, da ZST-1 narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.