napotitev na pravdo - spor o dejstvih - velikost dednih deležev - spor o vrednosti daril
Med dedinjama je nastal spor o vrednosti darila, zato je bila prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo potrebna, saj gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - spor o veljavnosti oporoke - pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - pozneje najdeno premoženje
Sklep o dedovanju je že pravnomočen, pritožnik je prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča.
V vtoževanem obdobju je tožnik pri toženi stranki opravljal delo, za katerega ni dobil plačila. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082401
OZ člen 132.
povračilo stroškov za odpravo škode na dimniku in kanalizaciji - aktivna legitimacija - odgovornost za nastalo škodo - vzrok za nastanek škode
Stroške za odpravo škode je poravnal tožničin sin. Vtoževana škoda je torej nastala njemu in ne tožnici. S plačilom računov se je namreč zmanjšalo njegovo premoženje, medtem ko tožnica ni niti navajala, da ji je sin morebiti odstopil svojo terjatev do toženca. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek brez nadaljnjega zavrniti že zaradi pomanjkanja tožničine aktivne legitimacije.
Do poznejšega razpadanja dimnika je prišlo zato, ker pozidava zaključka dimnika nad streho ni bila v skladu s predvidenimi rešitvami proizvajalca dimnika. Za to napako pa ne odgovarja toženec, ki je bil zadolžen le za nadzor nad izvedbo strojnih inštalacij, ampak projektant in izvajalci gradbenega dela dimnika, ker bi morali pri gradnji uporabiti materiale, ki ne vpijajo vlage, pri lepljenju dimniških tuljav pa predpisano lepilo.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – nov zapuščinski postopek
Kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu že pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju denacionaliziranega premoženja, je treba glede tega denacionaliziranega premoženja izvesti nov zapuščinski postopek
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082450
OZ člen 2, 3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motilno ravnanje - odvoz osebnega vozila - pogodba o leasingu - odpoved pogodbe - posledice odpovedi - izguba pravice uporabe - odvzem predmeta - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - kogentne določbe
Za primer odpovedi pogodbe je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da leasingojemalec izgubi pravico uporabe predmeta leasinga; da je dolžan takoj vrniti predmet leasinga; če tega ne stori, vnaprej pooblašča leasingodajalca za odvzem predmeta leasinga. V skladu z navedenim je bila toženka upravičena vozilo zaseči, na možnost takšnega postopanja je bil tožnik opozorjen in ga je tudi vnaprej sprejel. Takšen dogovor je v skladu s svobodo urejanja pogodbenih razmerij in ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.
spor majhne vrednosti – kreditna kartica – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zapadli dolg - nedovoljen pritožbeni razlog
S trditvami v pritožbi, da tožeča stranka ni izkazala glavnice in obdobja obrestovanja, ko se sklicuje na svoj obračun obresti, ko uveljavlja pobot, ko trdi, da določeno obdobje tožeča stranka ni omogočala poslovanja s kreditnimi karticami, ko ugovarja višini terjatve, toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog, ker gre za spor majhne vrednosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069120
URS člen 22. ZPP člen 116,140. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – opravičljivost razloga za zamudo – vročitev družinskemu članu – enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo oziroma ni ocenilo celotne izpovedbe prvega dolžnika in priče M. K. glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za presojo (ne)zakrivljenosti zamude prvega dolžnika, to je, ali sploh in kako poteka morebitno obveščanje o vročenih sodnih pošiljkah med materjo prvega dolžnika in prvim dolžnikom oziroma ali je del tega običajnega ravnanja tudi posebno obveščanje prvega dolžnika o prispelih pošiljkah s strani njegove matere.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081416
ZPP člen 192, 193, 196, 212, 214, 214/2, 214/5, 337. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6. OZ člen 512.
eventualno sosporništvo – enotno sosporništvo – naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke – nedovoljene pritožbene novote – splošna znana dejstva – odtujitev stvari ali pravice med pravdo – sklepčnost tožbe – družba z omejeno odgovornostjo – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika – pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje – uveljavljanje predkupne pravice – prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
Eventualno uveljavljano sosporništvo na aktivni strani po zakonu ni predvideno. Izrecno dopustno je po 192. členu ZPP le na pasivni strani.
Ureditev družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 poudarja medsebojno tesno povezanost in zaupno razmerje med družbeniki in trajnost družbe, s predkupno pravico pa se varujejo preostali družbeniki na primer tudi pred vključitvijo „njihove“ družbe v koncernsko povezavo kot odvisne družbe. Slednje torej lahko aktualni družbeniki preprečijo z uveljavitvijo predkupne pravice po 5. odstavku 481. člena ZGD-1. Zato je treba tudi v primeru odsvojitve in prenosa lastnega poslovnega deleža družbe le-to obravnavati tako kot druge družbenike družbe, ne glede na to, da družba po zakonu ne more iz lastnega poslovnega deleža kot družbenica uresničevati upravljalskih pravic.
Namen ločitve zapuščine od premoženja dedičev je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev. Izkazan mora biti verjeten obstoj terjatve proti zapustniku in pogoj, da bi bili dediči prezadolženi.
Bistveno je, za kakšne potrebe je bila dobava opravljena. To pa nujno terja ugotavljanje, ali se je na tem naslovu opravljala kakšna poslovna dejavnost ali pa je šlo za stanovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila dobava opravljena za potrebe gospodinjstva, zato velja enoletni zastaralni rok v skladu z določbo prve točke prvega odstavka 355. člena OZ.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081892
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
neposredno plačilo podizvajalcu - ugovor res iudicata - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen le, kadar nastopata v isti zadevi isti stranki in je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov. Ker je bila v stečajnem postopku kot navadna terjatev priznana terjatev tožnice s strani druge družbe (in ne toženke v tem postopku), očitek kršitve "res iudicata" ni utemeljen.
V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka.
Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena ZPP. Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti.
spori iz razmerij med starši in otroki - pritožbeni postopek - nova dejstva – pritožbena novota - plačilo preživnine
Na podlagi 414. člena lahko stranke v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo tudi dejstva, ki jih toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, jih pa je navedel v pritožbi in se nanašajo na obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe.
Stroške, ki sta jih imela pritožnika s pripravo ponudbe in nastopanjem v postopku javnega naročanja toženca, bi bilo mogoče opredeliti kot škodo šele, če bi toženec pri sklepanju pogodbe ravnal protipravno.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku je tožena stranka vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka je s tožnikom sklenila sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožnik podpisal sporazum, ne da bi ga prebral in opustil potrebno skrbnost, nosi sam posledice svojega ravnanja. Pravdni stranki sta se odločili za možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, kar ni nedopustno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, niti ni šlo za kakršnokoli silo, grožnjo ali zmoto na strani tožnika. Zato izpodbijani sporazum ni ničen.