Ker se dediči zapustnika niso dogovorili za prevzemnika kmetije, je pri določitvi prevzemnika kmetije treba upoštevati merila in izločitvene kriterije 7. člena ZDKG.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentom, da gre za dokaz informativne narave, ker je tožena stranka podala zgolj pavšalen ugovor, da je po tožeči stranki predložen obračun realnih in zamudnih obresti napačen. Ta pavšalen ugovor je bil podan na naroku, drugih ugovorov zoper višino obračunanih zamudnih obresti pa tožena stranka ni podala. Ni mogoče soglašati s pritožnico, da že njeno nestrinjanje s predloženim izračunom terja preveritev pravilnosti izračuna s pomočjo izvedenca ali z izračunom, ki ga izvede sodišče sámo. Izračun bi tožena stranka lahko sama preverila, potem pa na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotovala posameznim postavkam v obračunu ali metodi obračunavanja in posledično višini kapitaliziranih obresti.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - spor o veljavnosti oporoke - pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - pozneje najdeno premoženje
Sklep o dedovanju je že pravnomočen, pritožnik je prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča.
V vtoževanem obdobju je tožnik pri toženi stranki opravljal delo, za katerega ni dobil plačila. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
objektivna odgovornost– krivdna odgovornost – zlaganje palet – delovna nesreča – nesreča pri delu
Za nastalo poškodbo je odgovoren tožnik sam, ker je na hiter in neustrezen način (z eno roko) potegnil paleto s kupa na tla. Dolžnik ni dokazal, da bi bila paleta mokra in da bi bila težka več kot 15 kg.
pravni interes za pritožbo – ustavitev izvršbe – nedovoljena pritožba – ugovor po izteku roka
Z odločitvijo pod točko 2 in 3 sklepa je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, to je pri izvršbi na nepremičnine zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi, pri izvršbi na delež družbenika pa izbrisno zastavno pravico. Navedene odločitve so dolžniku v korist, saj ugodnejše odločitve v tej fazi postopka zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za razveljavitev tega dela sklepa, posledično pa je njegova pritožba nedovoljena.
V konkretnem primeru je mogoče ustaviti le izvršbo, ne pa izvršilnega postopka, saj mora sodišče prve stopnje odločati še o ugovoru po izteku roka, za to odločanje pa ima dolžnik pravni interes, saj zatrjuje, da bo v primeru uspeha vložil predlog za nasprotno izvršbo.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – nov zapuščinski postopek
Kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu že pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju denacionaliziranega premoženja, je treba glede tega denacionaliziranega premoženja izvesti nov zapuščinski postopek
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076159
ZD člen 35, 110. ZPP člen 12, 236, 318, 318/1, 318/1-3. OZ člen 546, 564.
vrnitev daril – nujni delež – oporočno razpolaganje – oporoka – zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravočasen dokazni predlog – zaslišanje priče – pogodba o preužitku – izročilna pogodba
Če prejemnik ne prevzame nobenih obveznosti, gre za izročilno pogodbo. Kadar pa se prejemnik zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve, gre po vsebini za pogodbo o preužitku. Pogodba o preužitku je aleatorna, kar pomeni, da ob sklenitvi pogodbe koristi oziroma bremena pogodbenih strank niso določljive. Za presojo o naravi pogodbe zato ni pomembno, kakšno je razmerje med vrednostjo koristi, ki jo je prejemnik dejansko nudil izročevalcu, in vrednostjo prejetega premoženja, ampak namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
Protipravnost ravnanja prve toženke je zlasti v opustitvi potrebne prisotnosti usposobljenega strokovnjaka geomehanske stroke pri izkopu brežine, ki bi lahko zaznal problem nevarnosti plazenja tal že med izvajanjem izkopa in tako pravočasno zahteval izvedbo določenih ukrepov za varno nadaljevanje in izvedbo izkopa. Zmotno je prepričanje pritožbe, da tudi geomehanik ne bi preprečil nastanka škode, češ da bi drsenje tal lahko ugotovil šele po opravljenem izkopu. Kot pravilno in skladno pridobljenim izvedenskim mnenjem pojasni sodišče prve stopnje v svojih razlogih, bi možnost plazenja ali plazenje geomehanik odkril že med izvajanjem izkopa in ne šele po končanju le-tega.
Podana je izključitev odgovornosti druge toženke. Pri njeni izključitvi ni pogoj „zavestnega“ kršenja pravil, ker citirana določba splošnih pogojev takšne „zavestnosti“ ne določa, ampak je v besedilu določbe navedeno zgolj „kršitev pravil“, kar zaobsega vse stopnje protipravnega ravnanje oškodovalca, to je zavestno in nezavestno malomarnost ter naklep.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0077181
ZPP člen 351, 351/1. ZGD-1 člen 256, 276.
pritožba - procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - odpoklic člana nadzornega sveta - sodno imenovanje člana nadzornega sveta - prenehanje funkcije - novo imenovanje - pristojnosti skupščine
Delničarji, v katerih pristojnosti je odločanje o tem, kdo bodo člani nadzornega sveta družbe, ki zastopajo njihove interese, so že imenovali dva nova člana nadzornega sveta, s tem pa je funkcija sodno imenovanih članov nadzornega sveta prenehala, zaradi česar nasprotna udeleženca nimata več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ker si pravnega položaja ne moreta izboljšati.
trditveno in dokazno breme - verodostojnost dokazil - uporaba plačilnih kartic - podpisovanje potrdil - vnos PIN kode
Okoliščina, da so dokazi enostranske listine, izdane s strani tožeče stranke, le-tem ne jemlje verodostojnosti. Večina listin, ki jim zakon podeljuje naravo verodostojne listine, je enostranskih. Tožena stranka pa ni navedla razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v njihovo verodostojnost. Zgolj zaradi nestrinjanja z odločitvijo prvostopnega sodišča, ne da bi izkazala resne razloge za dvom v verodostojnost podatkov, ki jih listine tožeče stranke izkazujejo ali tehtne pomisleke zoper racionalno sprejemljivost argumentov prvostopnega sodišča, ne more uspeti.
Podpisovanje potrdil v skladu s pogodbo o uporabi plačilnih kartic je bilo namenjeno le preverjanju identitete kupca ter v posledici lažjega dokazovanja opravljenih nakupov. Obveznost vnosa PIN kode pri nakupu s plačilno kartico ima bistveno večjo dokazno vrednost kot (zgolj) podpisovanje potrdila, saj je nepooblaščen nakup lažje opraviti s ponareditvijo podpisa na potrdilu kot z zlorabo plačilne kartice, ki se lahko uporabi le s PIN kodo. Z vidika prodajnega mesta (tožeče stranke) se namreč kupec verodostojneje legitimira z vnosom PIN kode kot s podpisom potrdila o nakupu blaga.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - namen začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predlagana začasna odredba se v bistvenih delih pokriva z vsebino tožbenega zahtevka. Z njo želi tožnik začasno urediti sporno razmerje. Gre za tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Njen namen ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.
Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.
Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080979
ZPP člen 151, 151/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 132, 187. ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZOdvT člen 41.
izgubljeni dobiček – nemožnost poslovanja zaradi sanacije objekta – pričakovan povečan obseg poslovanja – navadna škoda – pomanjkljiva trditvena podlaga – solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del – informativni dokaz – stroški postopka – predpravdni stroški – potrebnost stroškov
Informativni dokaz ne more nadomestiti potrebnih pravočasnih in relevantnih trditev stranke v postopku.
Kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) je treba oškodovancu priznati vsak strošek, ki ga ne bi imel, če do škodnega ravnanja ne bi prišlo. Pritožnica v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev tožnika, da je zaradi nemožnosti poslovanja v času sanacijskih del prišlo do izpada dohodka, zaradi česar je za kritje fiksnih stroškov morala pri banki najeti premostitveni kredit. Da je kot pravno priznano navadno škodo tožniku treba priznati bančne obresti za najeti kredit, zato ne more biti dvoma.
Predpravdnih stroškov materialno pravo ne priznava kot škodo, pač pa po prvem odstavku 151. člena ZPP le kot del pravdnih stroškov.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti – obveznosti upravitelja – profesionalna skrbnost – razlogi za razrešitev upravitelja – razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – kršitev obveznosti upravitelja – poziv upravitelju k izjavi o razlogih za razrešitev – vročanje pisanj v varni elektronski predal – vročitev s fikcijo – vročilnica kot javna listina – opravičljivost razlogov za neprevzemanje sodnih pisanj iz varnega elektronskega predala – načelo hitrosti postopka
Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacija nepremičnine – stanovanje v solastnini
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi tega, ker je toženka le solastnica – in ne izključna lastnica – stanovanja, na katero se nanaša pravica do odkupa na podlagi 117. člena SZ, tožnik nima pravice zahtevati sklenitve kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki.
preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zdravniško opravičilo – nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba – kršitev pravice do poštenega sojenja
Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.