Stroške, ki sta jih imela pritožnika s pripravo ponudbe in nastopanjem v postopku javnega naročanja toženca, bi bilo mogoče opredeliti kot škodo šele, če bi toženec pri sklepanju pogodbe ravnal protipravno.
dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081416
ZPP člen 192, 193, 196, 212, 214, 214/2, 214/5, 337. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6. OZ člen 512.
eventualno sosporništvo – enotno sosporništvo – naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke – nedovoljene pritožbene novote – splošna znana dejstva – odtujitev stvari ali pravice med pravdo – sklepčnost tožbe – družba z omejeno odgovornostjo – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika – pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje – uveljavljanje predkupne pravice – prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
Eventualno uveljavljano sosporništvo na aktivni strani po zakonu ni predvideno. Izrecno dopustno je po 192. členu ZPP le na pasivni strani.
Ureditev družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 poudarja medsebojno tesno povezanost in zaupno razmerje med družbeniki in trajnost družbe, s predkupno pravico pa se varujejo preostali družbeniki na primer tudi pred vključitvijo „njihove“ družbe v koncernsko povezavo kot odvisne družbe. Slednje torej lahko aktualni družbeniki preprečijo z uveljavitvijo predkupne pravice po 5. odstavku 481. člena ZGD-1. Zato je treba tudi v primeru odsvojitve in prenosa lastnega poslovnega deleža družbe le-to obravnavati tako kot druge družbenike družbe, ne glede na to, da družba po zakonu ne more iz lastnega poslovnega deleža kot družbenica uresničevati upravljalskih pravic.
Toženec je pripeljal z viličarjem na parkirišče skladiščnega prostora tožeče stranke pakete laminata do avtomobila oškodovanca in njegove partnerke. Ta dva sta začela skladati pakete v avtomobil, medtem pa se je viličar začel premikati ter se zaletel v oškodovanca in njegov avtomobil. Škoda je oškodovancu in njegovemu avtomobilu nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca, ki po ustavitvi in sestopu z viličarja ni ostal na kraju samem, temveč je odšel v skladišče in tako dopustil, da je oškodovanec s partnerko začel z nakladanjem pripeljanih paketov laminata. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo hudo malomarno ravnanje toženca, kar ob izkazanosti predpisanih škodnih elementov utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost za nastale posledice nesreče.
Ker se dediči zapustnika niso dogovorili za prevzemnika kmetije, je pri določitvi prevzemnika kmetije treba upoštevati merila in izločitvene kriterije 7. člena ZDKG.
V vtoževanem obdobju je tožnik pri toženi stranki opravljal delo, za katerega ni dobil plačila. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - spor o veljavnosti oporoke - pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - pozneje najdeno premoženje
Sklep o dedovanju je že pravnomočen, pritožnik je prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča.
pravni interes za pritožbo – ustavitev izvršbe – nedovoljena pritožba – ugovor po izteku roka
Z odločitvijo pod točko 2 in 3 sklepa je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, to je pri izvršbi na nepremičnine zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi, pri izvršbi na delež družbenika pa izbrisno zastavno pravico. Navedene odločitve so dolžniku v korist, saj ugodnejše odločitve v tej fazi postopka zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za razveljavitev tega dela sklepa, posledično pa je njegova pritožba nedovoljena.
V konkretnem primeru je mogoče ustaviti le izvršbo, ne pa izvršilnega postopka, saj mora sodišče prve stopnje odločati še o ugovoru po izteku roka, za to odločanje pa ima dolžnik pravni interes, saj zatrjuje, da bo v primeru uspeha vložil predlog za nasprotno izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
spor majhne vrednosti – kreditna kartica – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zapadli dolg - nedovoljen pritožbeni razlog
S trditvami v pritožbi, da tožeča stranka ni izkazala glavnice in obdobja obrestovanja, ko se sklicuje na svoj obračun obresti, ko uveljavlja pobot, ko trdi, da določeno obdobje tožeča stranka ni omogočala poslovanja s kreditnimi karticami, ko ugovarja višini terjatve, toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog, ker gre za spor majhne vrednosti.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013545
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu s krožno žago. Zaradi poškodbe drugega in tretjega prsta leve roke trpi duševne bolečine, ker je pri določenih aktivnostih trajno omejen. Nima več pravega občutka v poškodovani roki, koža na drugem prstu leve roke je takšna, da se mu večkrat vname, zaradi česar si ne more s to roko zapeti niti gumba. Poleg tega je v nohtu navedenega prsta luknja, kar ima za posledico, da se prst zatika v določene predmete, zaradi česar ga mora vedno držati skrčenega. Z levo roko lahko opravlja le lažja dela. Izvedenec je ocenil, da je pri tožniku podana zmanjšana aktivnost za 5 %. Sodišče prve stopnje je tožniku iz tega naslova prisodilo pravično denarno odškodnino v znesku 4.500,00 EUR.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – nov zapuščinski postopek
Kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu že pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju denacionaliziranega premoženja, je treba glede tega denacionaliziranega premoženja izvesti nov zapuščinski postopek
trditveno in dokazno breme - verodostojnost dokazil - uporaba plačilnih kartic - podpisovanje potrdil - vnos PIN kode
Okoliščina, da so dokazi enostranske listine, izdane s strani tožeče stranke, le-tem ne jemlje verodostojnosti. Večina listin, ki jim zakon podeljuje naravo verodostojne listine, je enostranskih. Tožena stranka pa ni navedla razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v njihovo verodostojnost. Zgolj zaradi nestrinjanja z odločitvijo prvostopnega sodišča, ne da bi izkazala resne razloge za dvom v verodostojnost podatkov, ki jih listine tožeče stranke izkazujejo ali tehtne pomisleke zoper racionalno sprejemljivost argumentov prvostopnega sodišča, ne more uspeti.
Podpisovanje potrdil v skladu s pogodbo o uporabi plačilnih kartic je bilo namenjeno le preverjanju identitete kupca ter v posledici lažjega dokazovanja opravljenih nakupov. Obveznost vnosa PIN kode pri nakupu s plačilno kartico ima bistveno večjo dokazno vrednost kot (zgolj) podpisovanje potrdila, saj je nepooblaščen nakup lažje opraviti s ponareditvijo podpisa na potrdilu kot z zlorabo plačilne kartice, ki se lahko uporabi le s PIN kodo. Z vidika prodajnega mesta (tožeče stranke) se namreč kupec verodostojneje legitimira z vnosom PIN kode kot s podpisom potrdila o nakupu blaga.
Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.
Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.
Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.
solastnina – upravljanje solastnikov s skupno stvarjo – redno upravljanje stvari – soglasje solastnikov – redno vzdrževanje stvari – nujna vzdrževalna dela
Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.
Znižanje najemnine je mogoče zahtevati le za v naprej.
Tožnica je tožencu opomin poslala s priporočeno pošiljko, vendar ta pošiljke ni prevzel, zato mu je vrnjeno pošiljko sama vročila v nabiralnik.Bistvenega pomena je, da se je imel toženec z opominom možnost seznaniti in v opominu očitano kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v zvezi z vročitvijo opomina naredila vse, kar je kot fizična oseba lahko, in je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, da je bil toženec o vsebini opomina obveščen.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 301/8. ZPP člen 274, 274/1.
pravdni postopek – stečaj tožene stranke – prijava terjatve – stroški pravdnega postopka
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da gre pritožniku v predmetnem postopku dajatveni zahtevek na plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov. Upnik v stečajnem postopku prijavi svoje terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka, tudi stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sorodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka. To je pritožnik tudi storil. Ker pa je namen izvedbe stečajnega postopka poplačilo upnikov v njem, tudi v primeru, če bi bila njegova terjatev v stečajnem postopku prerekana, v tem pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom na bi mogel uspeti, pač pa le z zahtevkom za ugotovitev obstoja terjatve.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0066169
OZ člen 288. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - vračunavanje obresti in stroškov
Če dolžnik izpolni obveznost v času odločanja sodišča druge stopnje, vendar v delu, v katerem pritožba ni vložena, je potrebno določbo 288. člena OZ upoštevati le glede tega dela obveznosti.