PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/4.
nagrada upravitelju - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev – neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika
Osnova za izračun nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitev je višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Ker premoženja dolžnika ni bilo mogoče unovčiti (prevzel pa ga tudi ni nobeden od upnikov, niti RS), upravitelj ni upravičen do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev.
izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - razširitev tožbe – dediči – pasivna legitimacija
V sami tožbi res niso bili zajeti vsi dediči po pokojni P.. Z vlogo z dne 24. 1. 2012 je tožeča stranka razširila tožbo na novega toženca – dediča A.. Gre za situacijo iz 191. člena ZPP in ne za tisto, kar trdi tožena stranka, ki jo ureja 187. člen ZPP. Sodišče je lahko nadaljevalo z obravnavanjem zadeve, ker je dedič A. v razširitev tožbe nanj privolil.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076178
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 16.
začasna odredba - haaška konvencija - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - prekinitev postopka - pravica do skrbi za otroka - procesna predpostavka - ugrabitev otroka - mednarodni protipravni odvzem otrok - mednarodna ugrabitev otrok
Okoliščina, da je v teku nepravdni postopek zaradi zahteve za vrnitev otroka po Haaški konvenciji, ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožbi glede pravice do skrbi za otroka. Gre le za dejanski zastoj v postopku, zaradi katerega sodni organ članice ne more izdati meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler ne bo o zahtevi odločeno oziroma dokler ne bo jasno, da do vrnitve ne bo prišlo.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti – obveznosti upravitelja – profesionalna skrbnost – razlogi za razrešitev upravitelja – razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – kršitev obveznosti upravitelja – poziv upravitelju k izjavi o razlogih za razrešitev – vročanje pisanj v varni elektronski predal – vročitev s fikcijo – vročilnica kot javna listina – opravičljivost razlogov za neprevzemanje sodnih pisanj iz varnega elektronskega predala – načelo hitrosti postopka
Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080979
ZPP člen 151, 151/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 132, 187. ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZOdvT člen 41.
izgubljeni dobiček – nemožnost poslovanja zaradi sanacije objekta – pričakovan povečan obseg poslovanja – navadna škoda – pomanjkljiva trditvena podlaga – solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del – informativni dokaz – stroški postopka – predpravdni stroški – potrebnost stroškov
Informativni dokaz ne more nadomestiti potrebnih pravočasnih in relevantnih trditev stranke v postopku.
Kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) je treba oškodovancu priznati vsak strošek, ki ga ne bi imel, če do škodnega ravnanja ne bi prišlo. Pritožnica v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev tožnika, da je zaradi nemožnosti poslovanja v času sanacijskih del prišlo do izpada dohodka, zaradi česar je za kritje fiksnih stroškov morala pri banki najeti premostitveni kredit. Da je kot pravno priznano navadno škodo tožniku treba priznati bančne obresti za najeti kredit, zato ne more biti dvoma.
Predpravdnih stroškov materialno pravo ne priznava kot škodo, pač pa po prvem odstavku 151. člena ZPP le kot del pravdnih stroškov.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - spor o veljavnosti oporoke - pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - pozneje najdeno premoženje
Sklep o dedovanju je že pravnomočen, pritožnik je prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča.
V vtoževanem obdobju je tožnik pri toženi stranki opravljal delo, za katerega ni dobil plačila. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila laično tožbo, v kateri je kot toženo stranko označila ministrstvo, ki poleg tega ni vsebovala določnega in jasnega tožbenega zahtevka glede glavnih stvari in stranskih terjatev. Ker tožba ni bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe s podrobno obrazložitvijo, kaj mora tožba vsebovati. Ker tožnica svoje tožbe ni dopolnila oz. popravila, jo je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082423
SPZ člen 267. ZZK člen 22. ZIZ člen 64, 65, 65/1.
izločitvena pravda - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa - učinki sklenitve pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - veljavnost razpolagalnega pravnega posla - obličnost - overitev podpisa - lastninska pravica v pričakovanju - dobroverni kupec - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - nepristnost pogodbe - sklenitev veljavnega pravnega posla pred zaznambo sklepa o izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V sodni praksi je utrjeno stališče, da so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča in teorije temelji to stališče na razumevanju, da vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, nima (več) absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, se pravi izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z notarsko overjenim podpisom prenositelja, že opravljen (nedobroverne osebe). Okoliščina, ali je upnik, ki je pridobil zastavno pravico v izvršilnem postopku, vedel za dolžnikovo razpolaganje z lastninsko pravico, ni pomembna.
Overitev podpisa po tedanjih predpisih ni bila predpostavka veljavnosti razpolagalnega pravnega posla.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.
Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.
Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
Ker je parcelna številka poleg katastrske občine identifikacijski znak nepremičnine, sprememba identifikacijskih znakov nepremičnin v trditveni podlagi in v tožbenem predlogu pomeni, da se tožba nanaša na druge nepremičnine, zaradi česar v takem primeru ne gre zgolj za popravo tožbe, temveč za drug tožbeni predlog (sprememba istovetnosti zahtevka), kar predstavlja spremembo tožbe.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.
spor majhne vrednosti – kreditna kartica – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zapadli dolg - nedovoljen pritožbeni razlog
S trditvami v pritožbi, da tožeča stranka ni izkazala glavnice in obdobja obrestovanja, ko se sklicuje na svoj obračun obresti, ko uveljavlja pobot, ko trdi, da določeno obdobje tožeča stranka ni omogočala poslovanja s kreditnimi karticami, ko ugovarja višini terjatve, toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog, ker gre za spor majhne vrednosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069120
URS člen 22. ZPP člen 116,140. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – opravičljivost razloga za zamudo – vročitev družinskemu članu – enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo oziroma ni ocenilo celotne izpovedbe prvega dolžnika in priče M. K. glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za presojo (ne)zakrivljenosti zamude prvega dolžnika, to je, ali sploh in kako poteka morebitno obveščanje o vročenih sodnih pošiljkah med materjo prvega dolžnika in prvim dolžnikom oziroma ali je del tega običajnega ravnanja tudi posebno obveščanje prvega dolžnika o prispelih pošiljkah s strani njegove matere.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
ZPIZ-2 člen 160. ZDoh-2 člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
regres za letni dopust - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - plača - plačilo za delo
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike regresa za sporno obdobje, je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.