izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodno varstvo - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi (po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2012) je bilo zadržano do 23. 10. 2012. Tožena stranka ni preklicala sklepa o prepovedi opravljanja dela. Zato tožniku ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela od 24. 9. 2012. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
objektivna odgovornost– krivdna odgovornost – zlaganje palet – delovna nesreča – nesreča pri delu
Za nastalo poškodbo je odgovoren tožnik sam, ker je na hiter in neustrezen način (z eno roko) potegnil paleto s kupa na tla. Dolžnik ni dokazal, da bi bila paleta mokra in da bi bila težka več kot 15 kg.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – vrednost daril
Časovni mejnik za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine in s tem denarne vrednosti nujnega dednega deleža je zapustnikova smrt. Izhajati je torej treba iz stanja in vrednosti zapuščine v trenutku zapustnikove smrti, glede dedičem danih daril pa iz stanja ob daritvi in vrednosti ob smrti. Te mejnike je potrebno upoštevati pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057323
OZ člen 178, 179, 179/1.
razžalitev v tisku – svoboda izražanja – mediji – objava mnenja – kršitev osebnostnih pravic – satira – satiričen stil pisanja – odprta javna razprava – zadeva javnega pomena – tema v javnem interesu – javna osebnost – vrednostna sodba – zaničevanje – kazensko pravo – kaznivo dejanje - demokratična družba
Pri presoji, ali je tožena stranka z objavo spornega članka prestopila pravno dopustnih meja svobode izražanja, je treba upoštevati, da je avtor v obravnavanem prispevku svoje mnenje (kot odziv na aktualen družbeno politični dogodek) izrazil s svojim specifičnim, satiričnim stilom pisanja.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
ZPIZ-2 člen 160. ZDoh-2 člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
regres za letni dopust - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - plača - plačilo za delo
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike regresa za sporno obdobje, je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081894
ZPP člen 7, 212, 300, 300/1. OZ člen 660.
trditveno in dokazno breme - napake gradnje - škoda zaradi odpravljanja napak - združitev pravd
Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank. Najprej je dolžnost tožnice, da navede vsa oziroma minimum pravno relevantnih dejstev. Šele v drugi fazi pa je dolžna z namenom, da zatrjevana dejstva dokaže, predlagati izvedbo ustreznih oziroma primernih dokazov. Če tožnica ne zatrjuje pravno relevantnih dejstev, dokazovanje sploh ni potrebno. V tem primeru se namreč ničesar niti ne more dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063960
OZ člen 131, 132, 168, 168/3. ZPP člen 212.
odgovornost za škodo – protipravnost ravnanja – napačen vpis v sodni register – vzročna zveza – škoda – izgubljeni dobiček – prihodki – odhodki – normalen tek stvari – preteklo poslovanje – trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem
Izgubljeni dobiček je ekonomska kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, ki bi bi nastali, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Na tožnici je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot odhodkov, ki bi nastali, če bi šlo za normalen tek stvari. Ni pomemben zgolj prihodek (ali dobiček, kot ga imenuje pritožnica), ki ga je tožnica obračunala kot 65% prometa, ampak bi morala tožnica navesti tudi stroške, ki bi ji nastali, če ne bi bilo domnevnega protipravnega ravnanja, česar pa tožnica ni storila. Izgubljeni dobiček bi morala prikazati kot prihodke in odhodke ter šele takšen izračun predstavlja trditveno podlago za izvedbo dokaza z izvedencem finančno-ekonomske stroke glede višine škode.
Tožnica kot gospodarski subjekt bi morala upoštevaje svoje preteklo poslovanje znati izračunati, kakšen bi bil njen prihodek, če bi poslovanje potekalo normalno, in kakšni bi bili stroški zaradi takšnega poslovanja ter bi potem te trditve dokazala z izvedbo dokaza z izvedencem.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev
Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti.
tolmač – postavitev tolmača – pravica do uporabe lastnega jezika
Čeprav je pravica do uporabe lastnega jezika ustavno zagotovljena, nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora sama zahtevati, da v postopku uporablja svoj jezik in da spremlja postopek v svojem jeziku. Kršitev je zato podana šele, če sodišče v nasprotju z določbami šestega poglavja ZPP zavrne tako zahtevo stranke.
Ker je parcelna številka poleg katastrske občine identifikacijski znak nepremičnine, sprememba identifikacijskih znakov nepremičnin v trditveni podlagi in v tožbenem predlogu pomeni, da se tožba nanaša na druge nepremičnine, zaradi česar v takem primeru ne gre zgolj za popravo tožbe, temveč za drug tožbeni predlog (sprememba istovetnosti zahtevka), kar predstavlja spremembo tožbe.
obrekovanje – neresničnost dejstev – dejansko stanje
Samo če bi priča potrdila, da telefonskega razgovora, vsebino katerega je obdolženi povzel na sodišču, sploh ni bilo oziroma, da je bila njegova vsebina povsem drugačna in jo je obdolženemu tudi povsem drugače predstavil, bi obdolženi lahko bil spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja.
stečajni postopek – predhodni postopek zaradi insolventnosti – stranska intervencija – udeležba intervenienta
Pravice zaradi udeležbe tretjih oseb v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih določa ZFPPIPP.
Postopek zaradi insolventnosti se ne vodi z namenom ali ciljem, da bi odločili o zmagovalcu zahteve za sodno varstvo, pač pa z namenom finančne konsolidacije dolžnika in poplačila upnikov, temu cilju pa se morajo podrediti interesi vseh udeležencev v postopku. Insolvenčni postopek je zato po svoji naravi in vsebini primerljivejši s postopkom izvršbe in zavarovanja.
Bistvena značilnost insolvenčnega (in izvršilnega) postopka v primerjavi s pravdnim postopkom je tudi v tem, da so ti postopki strogo formalizirani. Formalizacijo postopka narekuje več razlogov; med drugim številčnost udeležencev, ki v njem nastopajo in množica različnih bolj ali manj operativnih opravil, ki jih je v teh postopkih treba izvršiti v smiselnem zaporedju. Z upoštevanjem razpravnega načela, načela kontradiktornosti in tudi možnosti sodelovanja v postopku v obsegu, kot je to zagotovljeno v rednem pravdnem postopku, insolvenčnih postopkov namreč ne bi bilo mogoče v razumnem roku pripeljati do končnega cilja (poplačila upnikov).
spor majhne vrednosti - domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi odločilo v skladu s 453.a členom ZPP in v sporu majhne vrednosti pravilno štelo, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek, potem ko je ugotovilo, da ji je bila tožba pravilno vročena, v roku za odgovor na tožbo pa nanjo ni odgovorila. Ugotovilo je tudi, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
solastnina – upravljanje solastnikov s skupno stvarjo – redno upravljanje stvari – soglasje solastnikov – redno vzdrževanje stvari – nujna vzdrževalna dela
Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.