obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.
ZDR-1 člen 75, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 125a, 125a/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga (razloga nesposobnosti) in ne iz poslovnega razloga. Ker ni bil podan poslovni razlog, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacija nepremičnine – stanovanje v solastnini
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi tega, ker je toženka le solastnica – in ne izključna lastnica – stanovanja, na katero se nanaša pravica do odkupa na podlagi 117. člena SZ, tožnik nima pravice zahtevati sklenitve kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki.
Ker se dediči zapustnika niso dogovorili za prevzemnika kmetije, je pri določitvi prevzemnika kmetije treba upoštevati merila in izločitvene kriterije 7. člena ZDKG.
pravni interes za pritožbo – ustavitev izvršbe – nedovoljena pritožba – ugovor po izteku roka
Z odločitvijo pod točko 2 in 3 sklepa je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, to je pri izvršbi na nepremičnine zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi, pri izvršbi na delež družbenika pa izbrisno zastavno pravico. Navedene odločitve so dolžniku v korist, saj ugodnejše odločitve v tej fazi postopka zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za razveljavitev tega dela sklepa, posledično pa je njegova pritožba nedovoljena.
V konkretnem primeru je mogoče ustaviti le izvršbo, ne pa izvršilnega postopka, saj mora sodišče prve stopnje odločati še o ugovoru po izteku roka, za to odločanje pa ima dolžnik pravni interes, saj zatrjuje, da bo v primeru uspeha vložil predlog za nasprotno izvršbo.
solastnina – upravljanje solastnikov s skupno stvarjo – redno upravljanje stvari – soglasje solastnikov – redno vzdrževanje stvari – nujna vzdrževalna dela
Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.
sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – zahtevek za izstavitev listine – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – izstavitev izbrisne pobotnice – pogodbena podlaga
Sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da sta tožnik in prva toženka sklenila kupno pogodbo, s katero je prva toženka tožniku prodala sporno parcelo, ne pomeni odločbe, s katero bi tožnik na podlagi 42. člena SPZ pridobil lastninsko pravico.
trditveno in dokazno breme - verodostojnost dokazil - uporaba plačilnih kartic - podpisovanje potrdil - vnos PIN kode
Okoliščina, da so dokazi enostranske listine, izdane s strani tožeče stranke, le-tem ne jemlje verodostojnosti. Večina listin, ki jim zakon podeljuje naravo verodostojne listine, je enostranskih. Tožena stranka pa ni navedla razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v njihovo verodostojnost. Zgolj zaradi nestrinjanja z odločitvijo prvostopnega sodišča, ne da bi izkazala resne razloge za dvom v verodostojnost podatkov, ki jih listine tožeče stranke izkazujejo ali tehtne pomisleke zoper racionalno sprejemljivost argumentov prvostopnega sodišča, ne more uspeti.
Podpisovanje potrdil v skladu s pogodbo o uporabi plačilnih kartic je bilo namenjeno le preverjanju identitete kupca ter v posledici lažjega dokazovanja opravljenih nakupov. Obveznost vnosa PIN kode pri nakupu s plačilno kartico ima bistveno večjo dokazno vrednost kot (zgolj) podpisovanje potrdila, saj je nepooblaščen nakup lažje opraviti s ponareditvijo podpisa na potrdilu kot z zlorabo plačilne kartice, ki se lahko uporabi le s PIN kodo. Z vidika prodajnega mesta (tožeče stranke) se namreč kupec verodostojneje legitimira z vnosom PIN kode kot s podpisom potrdila o nakupu blaga.
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
Glede na to, da ZST-1 narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev
Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti.
Toženčeva obveznost temelji na listini, kreditni pogodbi, iz katere jasno izhaja, da mu je pokojni denar posodil. Drugačen dogovor, kot ga zatrjuje toženec, namreč dogovor o vlaganju v družbo D., brez izročitve denarja, iz vsebine sporne pogodbe ne izhaja. Predvsem pa ni razumno, da bi takšen dogovor pogodbenika zapisala v obliki posojilne pogodbe. Dovoljšnjo oporo za ugotovitev, da je bila sklenitev pogodbe posledica daljše obdobje trajajočega medsebojnega poslovanja toženca in pokojnega pravnega prednika tožnikov, ki sta se vsak zase tudi ukvarjala s posojanjem denarja, je imelo sodišče tako v izpovedbi prve tožnice in zaslišanih prič, kot tudi v izpovedbi samega toženca.
obrekovanje – neresničnost dejstev – dejansko stanje
Samo če bi priča potrdila, da telefonskega razgovora, vsebino katerega je obdolženi povzel na sodišču, sploh ni bilo oziroma, da je bila njegova vsebina povsem drugačna in jo je obdolženemu tudi povsem drugače predstavil, bi obdolženi lahko bil spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - darilna pogodba - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojnost domneve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076178
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 16.
začasna odredba - haaška konvencija - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - prekinitev postopka - pravica do skrbi za otroka - procesna predpostavka - ugrabitev otroka - mednarodni protipravni odvzem otrok - mednarodna ugrabitev otrok
Okoliščina, da je v teku nepravdni postopek zaradi zahteve za vrnitev otroka po Haaški konvenciji, ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožbi glede pravice do skrbi za otroka. Gre le za dejanski zastoj v postopku, zaradi katerega sodni organ članice ne more izdati meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler ne bo o zahtevi odločeno oziroma dokler ne bo jasno, da do vrnitve ne bo prišlo.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentom, da gre za dokaz informativne narave, ker je tožena stranka podala zgolj pavšalen ugovor, da je po tožeči stranki predložen obračun realnih in zamudnih obresti napačen. Ta pavšalen ugovor je bil podan na naroku, drugih ugovorov zoper višino obračunanih zamudnih obresti pa tožena stranka ni podala. Ni mogoče soglašati s pritožnico, da že njeno nestrinjanje s predloženim izračunom terja preveritev pravilnosti izračuna s pomočjo izvedenca ali z izračunom, ki ga izvede sodišče sámo. Izračun bi tožena stranka lahko sama preverila, potem pa na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotovala posameznim postavkam v obračunu ali metodi obračunavanja in posledično višini kapitaliziranih obresti.
ZPIZ-2 člen 160. ZDoh-2 člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
regres za letni dopust - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - plača - plačilo za delo
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike regresa za sporno obdobje, je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.