redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - nova zaposlitev - sporazum z drugim delodajalcem - ustrezno delovno mesto
Delovno mesto, za katerega je tožena stranka sklenila s hčerinsko družbo sporazum o zaposlitvi tožnika (invalida III. kategorije) na podlagi 40. člena ZZRZI, ni ustrezno, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Invalidu III. kategorije namreč, v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. invalidnosti, če mu delodajalec v podpis ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.
V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka.
Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.
oprostitev plačila sodne takse - predlog - pisan izjava - premoženjsko stanje - nepopolna vloga
O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki sodišču mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).
Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena ZPP. Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti.
izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - razširitev tožbe – dediči – pasivna legitimacija
V sami tožbi res niso bili zajeti vsi dediči po pokojni P.. Z vlogo z dne 24. 1. 2012 je tožeča stranka razširila tožbo na novega toženca – dediča A.. Gre za situacijo iz 191. člena ZPP in ne za tisto, kar trdi tožena stranka, ki jo ureja 187. člen ZPP. Sodišče je lahko nadaljevalo z obravnavanjem zadeve, ker je dedič A. v razširitev tožbe nanj privolil.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082454
SPZ člen 31, 33. ZPP člen 332.
gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - vselitev družine v prizidek - prekarij - začasno dovoljenje za bivanje - sodno varstvo posesti - sklep
Tožnik in druga toženka sta s soglasjem prve toženke k njeni nepremičnini zgradila prizidek, zato so trditve prve toženke, da je bivanje na svoji nepremičnini dovolila le do preklica (prekarij), same s seboj v nasprotju in očitno neutemeljene. Ker ni šlo za prekarij, tožniku gre posestno varstvo.
stranska intervencija - pravni interes - zavarovalnica - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost
V času škodnega dogodka tožena stranka pri zavarovalnici ni imela zavarovane svoje odgovornosti. Ker zavarovalnica nima pravnega interesa za vstop v pravdo, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, da zavarovalnici ne dopusti stranske intervencije na strani tožene stranke, pravilen.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
postopek za delitev solastnine – plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem – umik predloga - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
oprostitev plačila sodnih taks - finančno in likvidnostno stanje prosilca - premoženjsko stanje stranke - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje je podatke o premoženjskem stanju črpalo iz bilance stanja, ki izkazuje vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (nepremičnin in nepremičnin) v višini 38.730.534,00 EUR. Tej vrednosti pritožnik ne oporeka. Táko premoženjsko stanje onemogoča oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 3.003,00 SIT.
povrnitev materialne škode - sanacija razpok na hiši
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da zaradi nastalih razpok konstrukcijska stabilnost objekta in njegova varnost za bivanje nista zmanjšani, je strošek sanacije razpok tista škoda, ki je nastala tožniku zaradi izvedbe gradbenih del.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
Zahtevek za povračilo stroškov, nastalih z izpolnitvijo naročila, je po naravi verzijski. Za njegovo uspešno uveljavljanje mora tožeča stranka najprej zatrjevati, da: 1. je opravila izdatek za drugega; 2. je zaradi tega sama prikrajšana, tožena stranka pa obogatena in 3. da med prikrajšanjem in okoriščenjem obstaja vzročna zveza, nato pa navedene predpostavke tudi dokazati. Zgolj na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovnih stavb tožeča stranka ni upravičena nastopati v imenu etažnih lastnikov in od neplačnikov izterjevati obratovalnih stroškov, če za to nima njihovega izrecnega pooblastila, temveč mora svojo aktivno legitimacijo v postopku in s tem utemeljenost svojega (po naravi verzijskega zahtevka) podkrepiti z dokazi o tem, da je stroške dobaviteljem blaga in storitev res plačala iz lastnih sredstev.
Za uspešno izpodbijanje temelja terjatve upravnika je (ob upoštevanju, da mora utemeljenost verzijskega zahtevka stranka podkrepiti z dokazi, da je stroške res plačala iz lastnih sredstev) zadostoval ugovor tožene stranke, da ni pisnih dokazov, da bi bila plačila izvedena. Temelj zahtevka je namreč mogoče utemeljiti le s predložitvijo (pisnih) dokazil o plačilu obratovalnih stroškov iz lastnih sredstev.
Tožnik uporablja svojo solastnino v tolikšni meri in na način, kot to njemu ustreza. Ker konkretnega prikrajšanja ni izkazal, ni podlage za plačilo uporabe stanovanja.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.