invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
predlog za oprostitev sodne takse - trditveno in dokazno breme – ogrožanje opravljanja dejavnosti
Ne zadostujejo pavšalne navedbe predlagateljice, da takse ne more (v celoti) plačati zaradi blokade računa in likvidnostnih težav oziroma da niti nima odprtega TRR zaradi stečajnih postopkov, saj s tem dokaznega bremena, da sredstev za plačila sodne takse ne more zagotoviti, brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni izpolnila.
Oprostitev plačila sodne takse je izjema in ne pravilo, zato je treba predlog utemeljiti s konkretnimi navedbami poslovne dejavnosti, tekočih obveznosti, možnosti delnega plačila, možnosti realizacije naložb (s čimer se namreč ukvarja tožnica), vseh teh podatkov pa tožeča stranka ni navedla.
invalidnost i. kategorije - bolezen - poklicna bolezen - vzrok nastanka invalidnosti - izvedensko mnenje - lečeči specialist
V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista internista in specialista pulmologa, ki ga je tudi zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da vzrok nastanka I. kategorije invalidnosti ni poklicna bolezen, temveč bolezen. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na lečečega specialista, ki je menil, da je vzrok tožnikovega obolenja poklicna bolezen. Vloga lečečih specialistov je namreč drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil medicinske stroke in znanosti, upoštevati tudi definicijo invalidnosti in poklicne bolezni, samo mnenje pa so dolžni podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazih.
Glede na ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu v zvezi s tem tudi priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Za razvrstitev v II. oziroma celo v I. kategorijo invalidnosti ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine namreč niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Tožnik je namreč še vedno v okviru svojega poklica z določenimi omejitvami zmožen opravljati drugo ustrezno delo.
sodba na podlagi pripoznave - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev
Tožnik je s tožbo uveljavljal, da se izpodbijani odločbi toženca spremenita tako, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in da je toženec dolžan v roku 30 dni odločiti o pravici in višini invalidske pokojnine tožnika za preostali čas 4 ure dnevno. Vloge in odgovora na poziv sodišča tožene stranke ni mogoče šteti za pripoznavo tožbenega zahtevka, saj toženec v nobeni od vlog ni tožbenega zahtevka pripoznal. V prvi vlogi je priznal obstoj I. kategorije invalidnosti, v drugi pa je tožbeni zahtevek štel za neustreznega in na to sodišče posebej opozoril. Izjavo toženca bi sodišče prve stopnje lahko štelo le kot priznanje dejstev. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Toženec je invalidsko pokojnino odmeril v višini 79 %, ker je upošteval, da je pri tožnici datum nastanka invalidnosti 1. 9. 2011. V takšnem odstotku je invalidsko pokojnino odmeril od pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač oz. osnov zavarovanja iz obdobja 1981 do leta 1998 oziroma, ker tožnica ni dosegala pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ji je odmeril invalidsko pokojnino od najnižje pokojninske osnove. Na podlagi 76. člena v zvezi z 200. členom ZPIZ-1 je bil odmerni odstotek v višini 79 % določen na podlagi dejanske in prištete dobe. Na podlagi invalidske pokojnine, odmerjene v takšnem odstotku od najnižje pokojninske osnove, je sodišče prve stopnje tudi pravilno določilo delno invalidsko pokojnino in sicer v višini 50 % od zneska 435,41 EUR, to je 217,70 EUR, ter ta znesek skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZPIZ-1 povečalo za 30 %, tako da znaša delna invalidska pokojnina 283,01 EUR, kot jo je pravilno določil in tožnici priznal toženec z izpodbijanima odločbama.
nova stvar - skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnik z delom in sredstvi ustvaril novo stvar, je v skladu z določbami 25. člena ZTLR pridobil tudi pravico na zemljišču in tudi na tistem manjšem delu, ki ni bil v lasti žene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023194
KZ-1 člen 20, 20/2, 51, 51/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 394, 394/1.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – rop – kvalificirana oblika – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis dejanja – združitev za rop – sprememba sodbe
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da obtožencu ni očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja ropa, temveč se mu očita le sostorilstvo pri temeljni obliki. Obtoženčeva združitev s sostorilcema z namenom, da bi ropali, v opisu dejanja ni konkretizirana, ni navedena. Sodišče prve stopnje je zato s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 206. člena KZ-1B prekršilo kazenski zakon v škodo obtoženega.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013411
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - ekskulpacijski razlogi - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Na vojaškem usposabljanju se je poškodoval pri streljanju z avtomatsko puško, ker mu je padel čepek iz levega ušesa, zaradi močnega poka pa je prišlo do poškodbe sluha na levem ušesu. Avtomatska puška predstavlja nevarno stvar, streljanje z avtomatsko puško na vojaškem usposabljanju pa je nevarna dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
predlog za izločitev sodnika - dopustnost pritožbe - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlogi - smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Zoper sklep, s katerim je v izvršilnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
ZIZ člen 29b, 46, 46/1, 138, 138/1. ZPP člen 343, 343/4.
odsotnost dolžnikovega pravnega interesa za pritožbo – ugotovitvena odločba o zaključku postopka
V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je izvršilni postopek končan iz razloga, ker je banka - dolžnikov dolžnik sodišče obvestila, da je upnikovo terjatev v celoti poplačala. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Z izpodbijano odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave. Sprejeta odločitev je zato izključno v njegovo korist.
policija - posebni delovni pogoj - pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma - efektivni delovni čas - plačilo za delo - plača - policist
Delo v času pripravljenosti za delo je posebna oblika dela in je vezana na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi svojo različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
Tožnik (policist specializiranega oddelka pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala) je med pripravljenostjo za delo opravljal delo v petek od 16.00 do 18.20 ure ter v soboto od 9.00 do 14.00 ure in od 18.30 do 22.55 ure, pri čemer je bil sicer delovni čas policistov tega oddelka razporejen na 5 dni tedensko od ponedeljka do petka in sicer od 8.00 do 16.00 ure. Ker je tožnik med pripravljenostjo za delo efektivno delal izven svojega rednega delovnega časa in v času, ki je bil zanj manj ugoden, mu na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o določenem času na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pripada izplačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času za ure, ko je delala v manj ugodnem delovnem času.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje je tožnik pravilno razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. Istočasno mu je glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost v polnem delovnem času, v skladu z 91. členom ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu avtomehanika ali dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazni predlog
Glede na obrazložitev sodbe, so bila opažanja policistov edina podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil prekršek po 5. odstavku 37. člena ZPrCP (peljal po nasprotnem smernem vozišču), kot tudi, da je storil prekršek po 8. odstavku 45. člena ZPrCP (brez upravičenega razloga sunkovito zavrl, zaradi česar je pričelo vozilo bočno drseti po regionalni cesti). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, ki naj bi bila sopotnik v vozilu, ko naj bi bila očitana prekrška storjena in s katero obdolženi dokazuje, da prekrškov ni storil, po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z vidika poštenega sojenja, na prej opisan način, ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, s tem pa tudi ne odgovornosti obdolženca.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Dodatek za delo v izmeni pripada delavcu za čas, ko dejansko opravlja izmensko delo, prav tako mu za čas dejanskega dela ponoči pripada tudi dodatek za nočno delo.
Tožena stranka je tožniku v sklepu o disciplinski odgovornosti utemeljeno očitala, da je zaradi nepravilnega rokovanja uničil varnostni kovček. Zato je izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti zakonit.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZSVarPre člen 27, 52, 53. URS člen 2, 14, 15, 33, 50.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije - izključitveni razlog
Tožnica je lastnica nepremičnine, vendar niti v predsodnem niti v sodnem postopku ni soglašala s prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine v korist Republike Slovenije, kar predstavlja izključitveni razlog po 53. členu v zvezi z 52. in 27. členom ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, četudi bi bili izpolnjeni preostali pogoji za njegovo priznanje. ZSVarPre v 53. členu namreč določa, da se z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka osebi, ki bi do te dajatve bila sicer upravičena, v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je. Zato tožnici zaradi nesoglašanja s prepovedjo ni mogoče priznati pravice do varstvenega dodatka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - nova zaposlitev - sporazum z drugim delodajalcem - ustrezno delovno mesto
Delovno mesto, za katerega je tožena stranka sklenila s hčerinsko družbo sporazum o zaposlitvi tožnika (invalida III. kategorije) na podlagi 40. člena ZZRZI, ni ustrezno, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Invalidu III. kategorije namreč, v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. invalidnosti, če mu delodajalec v podpis ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.