zastaranje taksne obveznosti - sodna taksa za sodbo - razveljavitev sodbe - plačilo sodne takse za sodbo v ponovljenem postopku
Taksna obveznost je predvidena za izdajo vsake prvostopenjske sodbe, le način njenega izračuna je v primeru, ko je bila za predhodno sodbo taksna obveznost že plačana, drugačen.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013383
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - pravica do lastne podobe
Dejanje tožene stranke, tj. siljenje tožnika v kršitev pogodbe o zaposlitvi z izplačilom denarja na roke, ni bilo niti dopustno niti zakonito, vendar kljub temu nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Odrejanje del, ki ne sodijo v delokrog vodje proizvodnje, nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. V primeru tožene stranke gre za podjetje z malo zaposlenimi, kjer je občasno treba opraviti kakšno delo, ki ne sodi v naloge po pogodbi o zaposlitvi. Zato toženi stranki ni mogoče očitati trpinčenja na delovnem mestu.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Pritožnica upravičeno poudarja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju pravočasnosti njenega plačila sodne takse (za postopek na prvi stopnji) ni (pravilno) uporabilo določbe 6.b člena ZST-1. V skladu z njo se namreč pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena (istega) zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 108, 108/1, 333, 374.
zavrženje vloge - pritožba - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
Zoper pravnomočni procesni sklep pritožbenega sodišča je ponovno vložena pritožba. Pritožba kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP dovoljena le zoper prvostopenjske sodne odločbe, zato bi bila lahko z izpodbijanim sklepom kot nedopustna na temelju 343. člena ZPP, zavržena že iz tega razloga.
Ker pa je zoper pravnomočne sodne odločbe mogoče uveljavljati tudi izredna pravna sredstva, je bil tožnik s sklepom pozvan, da se izjasni, ali jo je šteti kot revizijo ter sočasno opozorjen, da je morebitno izredno pravno sredstvo v odrejenem roku potrebno vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vloga, ki je na sodišče prispela, ni bila dopolnjena v skladu z navedenim sklepom sodišča. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je zato zakonito zavržena na podlagi 1. odstavka 91. člena citiranega ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013450
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino zaradi nezgode pri delu. Kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske se je usposabljal za vožnjo tovornjakov. V pralnici vozil mu je pri sestopu s tovornjaka spodrsnilo zaradi mokrih in spolzkih stopnic. Ko se je poskušal ujeti za ročico na vratih tovornjaka, se ja ta utrgala in padel je v globino dveh metrov in se poškodoval. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni podana ne objektivna ne krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. O navedbah tožeče stranke o tem, da pranja vozil tožena stranka ni organizirala pravilno, se ni izreklo. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, na podlagi katerih listin o usposabljanju, ki jih je v spis vložila tožena stranka, je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik ustrezno usposobljen kot voznik tovornjaka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
ZDR-1 člen 75, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 125a, 125a/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga (razloga nesposobnosti) in ne iz poslovnega razloga. Ker ni bil podan poslovni razlog, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
O kršitvi prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je mogoče govoriti samo tedaj, ko gre za isto kaznivo dejanje z vsemi modalitetami, storjeno v istih krajevnih in časovnih okoliščinah. Kadar pa se obtožbeni očitek nanaša na dve izvršitveni obliki, ki nista bili storjeni v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, pa sodišče kazenski postopek zaključi le za eno izvršitveno obliko, drugemu sodišču, ki pa obtoženca obravnava in spozna za krivega za drugo izvršitveno obliko, sicer enako kvalificiranega kaznivega dejanja, kršitve načela prepovedi ne bis in idem ni mogoče očitati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - nova zaposlitev - sporazum z drugim delodajalcem - ustrezno delovno mesto
Delovno mesto, za katerega je tožena stranka sklenila s hčerinsko družbo sporazum o zaposlitvi tožnika (invalida III. kategorije) na podlagi 40. člena ZZRZI, ni ustrezno, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Invalidu III. kategorije namreč, v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. invalidnosti, če mu delodajalec v podpis ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje je tožnik pravilno razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. Istočasno mu je glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost v polnem delovnem času, v skladu z 91. členom ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu avtomehanika ali dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami.
sodna taksa - oprostitev plačila - denarna socialna pomoč
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, ko je presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks ter pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za celotno oprostitev plačila sodnih taks iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, saj tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči niti ni do nje upravičen. So pa izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse. S takojšnjim plačilom v celotnem (zaradi delno oprostitve znižanem) znesku bi bila namreč glede na premoženjski položaj tožnika občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
invalidnost i. kategorije - bolezen - poklicna bolezen - vzrok nastanka invalidnosti - izvedensko mnenje - lečeči specialist
V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista internista in specialista pulmologa, ki ga je tudi zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da vzrok nastanka I. kategorije invalidnosti ni poklicna bolezen, temveč bolezen. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na lečečega specialista, ki je menil, da je vzrok tožnikovega obolenja poklicna bolezen. Vloga lečečih specialistov je namreč drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil medicinske stroke in znanosti, upoštevati tudi definicijo invalidnosti in poklicne bolezni, samo mnenje pa so dolžni podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazih.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazni predlog
Glede na obrazložitev sodbe, so bila opažanja policistov edina podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil prekršek po 5. odstavku 37. člena ZPrCP (peljal po nasprotnem smernem vozišču), kot tudi, da je storil prekršek po 8. odstavku 45. člena ZPrCP (brez upravičenega razloga sunkovito zavrl, zaradi česar je pričelo vozilo bočno drseti po regionalni cesti). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, ki naj bi bila sopotnik v vozilu, ko naj bi bila očitana prekrška storjena in s katero obdolženi dokazuje, da prekrškov ni storil, po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z vidika poštenega sojenja, na prej opisan način, ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, s tem pa tudi ne odgovornosti obdolženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023194
KZ-1 člen 20, 20/2, 51, 51/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 394, 394/1.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – rop – kvalificirana oblika – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis dejanja – združitev za rop – sprememba sodbe
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da obtožencu ni očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja ropa, temveč se mu očita le sostorilstvo pri temeljni obliki. Obtoženčeva združitev s sostorilcema z namenom, da bi ropali, v opisu dejanja ni konkretizirana, ni navedena. Sodišče prve stopnje je zato s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 206. člena KZ-1B prekršilo kazenski zakon v škodo obtoženega.
sodba na podlagi pripoznave - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev
Tožnik je s tožbo uveljavljal, da se izpodbijani odločbi toženca spremenita tako, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in da je toženec dolžan v roku 30 dni odločiti o pravici in višini invalidske pokojnine tožnika za preostali čas 4 ure dnevno. Vloge in odgovora na poziv sodišča tožene stranke ni mogoče šteti za pripoznavo tožbenega zahtevka, saj toženec v nobeni od vlog ni tožbenega zahtevka pripoznal. V prvi vlogi je priznal obstoj I. kategorije invalidnosti, v drugi pa je tožbeni zahtevek štel za neustreznega in na to sodišče posebej opozoril. Izjavo toženca bi sodišče prve stopnje lahko štelo le kot priznanje dejstev. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
nova stvar - skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnik z delom in sredstvi ustvaril novo stvar, je v skladu z določbami 25. člena ZTLR pridobil tudi pravico na zemljišču in tudi na tistem manjšem delu, ki ni bil v lasti žene.