Toženec je invalidsko pokojnino odmeril v višini 79 %, ker je upošteval, da je pri tožnici datum nastanka invalidnosti 1. 9. 2011. V takšnem odstotku je invalidsko pokojnino odmeril od pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač oz. osnov zavarovanja iz obdobja 1981 do leta 1998 oziroma, ker tožnica ni dosegala pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ji je odmeril invalidsko pokojnino od najnižje pokojninske osnove. Na podlagi 76. člena v zvezi z 200. členom ZPIZ-1 je bil odmerni odstotek v višini 79 % določen na podlagi dejanske in prištete dobe. Na podlagi invalidske pokojnine, odmerjene v takšnem odstotku od najnižje pokojninske osnove, je sodišče prve stopnje tudi pravilno določilo delno invalidsko pokojnino in sicer v višini 50 % od zneska 435,41 EUR, to je 217,70 EUR, ter ta znesek skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZPIZ-1 povečalo za 30 %, tako da znaša delna invalidska pokojnina 283,01 EUR, kot jo je pravilno določil in tožnici priznal toženec z izpodbijanima odločbama.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodno varstvo - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi (po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 8. 2012) je bilo zadržano do 23. 10. 2012. Tožena stranka ni preklicala sklepa o prepovedi opravljanja dela. Zato tožniku ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela od 24. 9. 2012. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Sodišče je prepričljivo zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za razvezo sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju v notarskem zapisu, in sicer najprej zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani tožene stranke, za katere je prepričljivo in dokazno podprto zaključilo, da je zanje odgovoren toženec, pa tudi, da je zaradi spremenjenih razmer postala izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, zaradi porušenih odnosov med strankama pa tudi drugačen način ureditve razmerja med pravdnima strankama ne bi prišel v poštev.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013411
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - ekskulpacijski razlogi - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Na vojaškem usposabljanju se je poškodoval pri streljanju z avtomatsko puško, ker mu je padel čepek iz levega ušesa, zaradi močnega poka pa je prišlo do poškodbe sluha na levem ušesu. Avtomatska puška predstavlja nevarno stvar, streljanje z avtomatsko puško na vojaškem usposabljanju pa je nevarna dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Tožena stranka je tožniku v sklepu o disciplinski odgovornosti utemeljeno očitala, da je zaradi nepravilnega rokovanja uničil varnostni kovček. Zato je izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti zakonit.
stroški izvršitelja - smrt izvršitelja - prevzemnik - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbo 44.a člena ZIZ, pravilno navedlo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je svojo voljo o tem, kdo naj bo izvršitelj, izjavil takoj po smrti določenega izvršitelja, preden je zbornica določila novega izvršitelja in še preden je ta prevzel spise.
ZSVarPre člen 27, 52, 53. URS člen 2, 14, 15, 33, 50.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije - izključitveni razlog
Tožnica je lastnica nepremičnine, vendar niti v predsodnem niti v sodnem postopku ni soglašala s prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine v korist Republike Slovenije, kar predstavlja izključitveni razlog po 53. členu v zvezi z 52. in 27. členom ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, četudi bi bili izpolnjeni preostali pogoji za njegovo priznanje. ZSVarPre v 53. členu namreč določa, da se z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka osebi, ki bi do te dajatve bila sicer upravičena, v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je. Zato tožnici zaradi nesoglašanja s prepovedjo ni mogoče priznati pravice do varstvenega dodatka.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
prenehanje hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - ugasnitev hipoteke s potekom časa
Materialno pravno zmotno je torej stališče, da je zaradi zastaranja terjatve in zaradi neiztožljivosti le-te, terjatev, s tem pa tudi poslovno razmerje med pravdnima strankama, prenehalo. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni, le njene njene izpolnitve ni mogoče več iztožiti.
Kot pravilno je tako povzeti, da vsebino hipoteke in kakšna upravičenja ima hipotekarni upnik, določajo vsakokratna stvarnopravna pravila, ki veljajo v času nastanka hipoteke, pri čemer je bistveni del hipoteke bila tudi po določbah ZTLR poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira in ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo, sodno uveljavljanje te pravice pa po ZLTR ni bilo časovno omejeno, zato v skladu z določbo drugega odstavka 266. člena SPZ hipoteka ostane v veljavi v vsebini, kot je bila ustanovljena, vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Upoštevajoč obseg izvedenskega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnima izvedencema ter odgovorov, podani izvedenski mnenji ni mogoče šteti za zahtevni, temveč za manj zahtevni. V dani zadevi ne gre za kompleksno tožnikovo zdravstveno problematiko, temveč na odgovore na razmeroma enostavna vprašanja, na katera je prvi izvedenec lahko odgovoril, drugi izvedenec pa mnenja ni mogel podati, ker ni imel relevantnih podatkov.
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost v okviru njegovega poklica avtomehanik. Pri njem ni prišlo do poklicne invalidnosti. Tožnik še naprej lahko opravlja določena dela z omejitvami. Za opravljanje takšnih del pri tožniku ni potrebna poklicna rehabilitacija. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
plačilo za izvedbo del - stvarne napake - znižanje plačila - kumuliranje jamčevalnih zahtevkov - nepredvidena dela - gradbeni načrt
Tožena stranka je iz naslova napak na fasadi v postopku na prvi stopnji pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP) uveljavljala jamčevalno sankcijo sorazmernega znižanja plačila po 640. členu OZ.
Tožena stranka na tem mestu ni pravočasno (sodno) uveljavljala pravice (jamčevalnega zahtevka) za izplačilo denarnega zneska v višini (ocenjenih) stroškov, potrebnih za odpravo konkretne napake glede fasaderskih del, pri čemer je bila na toženi stranki (naročniku del) pravica, da pravočasno izbere ustrezen jamčevalni zahtevek. Istočasno kumuliranje teh zahtevkov namreč ni dopustno.
Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 7. 2014 tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo o odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik izpodbijal v tem postopku. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2014. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa mu gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Ker pravni interes ni podan, je treba tožnikovo tožbo zavreči (274. člen ZPP).
Tožena stranka je v spornem obdobju neupravičeno prejela nadomestilo med brezposelnostjo, zato je zahtevek tožeče stranke na vrnitev vtoževanega zneska utemeljen (čl. 190/3 OZ).
invalidnost i. kategorije - bolezen - poklicna bolezen - vzrok nastanka invalidnosti - izvedensko mnenje - lečeči specialist
V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista internista in specialista pulmologa, ki ga je tudi zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da vzrok nastanka I. kategorije invalidnosti ni poklicna bolezen, temveč bolezen. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na lečečega specialista, ki je menil, da je vzrok tožnikovega obolenja poklicna bolezen. Vloga lečečih specialistov je namreč drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil medicinske stroke in znanosti, upoštevati tudi definicijo invalidnosti in poklicne bolezni, samo mnenje pa so dolžni podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazih.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazni predlog
Glede na obrazložitev sodbe, so bila opažanja policistov edina podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil prekršek po 5. odstavku 37. člena ZPrCP (peljal po nasprotnem smernem vozišču), kot tudi, da je storil prekršek po 8. odstavku 45. člena ZPrCP (brez upravičenega razloga sunkovito zavrl, zaradi česar je pričelo vozilo bočno drseti po regionalni cesti). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, ki naj bi bila sopotnik v vozilu, ko naj bi bila očitana prekrška storjena in s katero obdolženi dokazuje, da prekrškov ni storil, po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z vidika poštenega sojenja, na prej opisan način, ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, s tem pa tudi ne odgovornosti obdolženca.
zloraba pravice do sodnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – namen škodovati – nepremoženjska škoda – stečajni postopek
Sodišče prve stopnje se je v najpomembnejšem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ukvarjalo prav z vprašanjem, ali je tožeča stranka uspela izkazati, da so tožene stranke svoje pravice do sodnega postopka in v sodnem postopku zlorabile s tem, da so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka, čeprav naj bi bilo očitno, da tožeča stranka ni insolventna, pri čemer naj bi se za vložitev predloga odločile zgolj z namenom škodovati tožeči stranki.
Stečajno sodišče je predlog za začetek stečaja vsebinsko obravnavalo (kar pomeni, da so bile formalne predpostavke podane) in šele po obsežnem dokaznem postopku predlog za začetek stečaja zavrnilo. Predmet tega dokaznega postopka, v katerem je bila imenovana izvedenka finančne stroke, ki je izdelala mnenje in ga trikrat dopolnjevala, je bilo prav vprašanje, ali je tožeča stranka insolventna. Da je bilo že na prvi pogled razvidno, da tožeča stranka ni insolventna, torej očitno ne drži. Prav tako je sodišče prve stopnje iz mnenja izvedenke razbralo, da so terjatve toženih strank obstajale, saj so bile evidentirane v poslovnih knjigah tožeče stranke. Ob takem dejanskem stanju toženim strankam zgolj na podlagi dejstva, da se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo, da tožeča stranka takrat ni bila insolventna, ni mogoče očitati zlorabe pravic, ker so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka in ne morebiti za kakšen drug postopek.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.