ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZJU člen 5, 22, 22/1, 24, 25.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - javni zavod - samostojni podjetnik - pogodba o poslovnem sodelovanju
Delavec lahko uveljavlja transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen ali pa obstoj delovnega razmerja, če za delodajalca kot samostojni podjetnik opravlja delo z elementi delovnega razmerja, v času zaposlitve pri delodajalcu v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Če pa mu je pogodba o zaposlitvi oziroma zaposlitev (po civilni pogodbi) pri delodajalcu že prenehala (npr. zaradi poteka določenega časa), pa mora sodno varstvo tako glede obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas kot glede nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma zaposlitve za določen čas, glede katere uveljavlja obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas in vrnitev na delo k delodajalcu, uveljavljati v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Po izteku prekluzivnega roka iz citirane določbe sodno varstvo ni več dopustno (niti glede priznanja obstoja delovnega razmerja niti glede nezakonitega prenehanja).
Tožnica je bila 4. 7. 2013 preko nadrejenega ustno obveščena, da ji pogodbe o poslovnem sodelovanju (na podlagi katerega je kot samostojna podjetnica opravljala delo pri toženi stranki) ne bodo podaljšali in da ji tožena stranka z 31. 7. 2013 odpoveduje nadaljnje sodelovanje. Tožba je bila vložena v okviru 30 dnevnega prekluzivnega roka v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1, ki je začel teči 4. 7. 2013, ko je tožnica izvedela za kršitev svojih pravic, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da je tožnica v času vložitve tožbe (dne 25. 7. 2013) še opravljala delo za toženo stranko po pogodbi za določen čas, ki se je iztekel 31. 7. 2013. Zato niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodišče je prepričljivo zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za razvezo sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju v notarskem zapisu, in sicer najprej zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani tožene stranke, za katere je prepričljivo in dokazno podprto zaključilo, da je zanje odgovoren toženec, pa tudi, da je zaradi spremenjenih razmer postala izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, zaradi porušenih odnosov med strankama pa tudi drugačen način ureditve razmerja med pravdnima strankama ne bi prišel v poštev.
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost v okviru njegovega poklica avtomehanik. Pri njem ni prišlo do poklicne invalidnosti. Tožnik še naprej lahko opravlja določena dela z omejitvami. Za opravljanje takšnih del pri tožniku ni potrebna poklicna rehabilitacija. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – protispisnost – izpodbijanje dejanskega stanja
Ugotovljeno dejansko stanje izhaja iz dokazne ocene več listinskih dokazov, zato zatrjevana kršitev ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka graja dokazno oceno in uveljavlja zmotno dejansko stanje, kar pa v sporu majne vrednosti ni dovoljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023309
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-6, 211, 211/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/2, 387.
kršitev kazenskega zakona – stek kaznivih dejanj – enotna kazen – izrek enotne kazni, ko sodišče za nekatera kazniva dejanja v steku določi kazen zapora, za druga kazniva dejanja pa denarne kazni – goljufija – kriva ovadba – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je obdolžencu v okviru pogojne obsodbe za prvo kaznivo dejanje določilo zaporno kazen, za drugo kaznivo dejanje pa denarno kazen, ni pa uporabilo določb o steku iz 53. člena KZ-1 in obdolžencu ni določilo enotne kazni, kršilo kazenski zakon (5. točka 372. člena ZKP).
Navedeno kršitev kazenskega zakona je pritožbeno sodišče odpravilo po uradni dolžnosti tako, da je skladno z določbo 6. točke 2. odstavka 53. člena KZ-1 določeno denarno kazen prištelo k določeni kazni zapora in je v tem obsegu denarna kazen dobila naravo stranske kazni.
stroški izvršitelja - smrt izvršitelja - prevzemnik - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbo 44.a člena ZIZ, pravilno navedlo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je svojo voljo o tem, kdo naj bo izvršitelj, izjavil takoj po smrti določenega izvršitelja, preden je zbornica določila novega izvršitelja in še preden je ta prevzel spise.
plačilo za izvedbo del - stvarne napake - znižanje plačila - kumuliranje jamčevalnih zahtevkov - nepredvidena dela - gradbeni načrt
Tožena stranka je iz naslova napak na fasadi v postopku na prvi stopnji pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP) uveljavljala jamčevalno sankcijo sorazmernega znižanja plačila po 640. členu OZ.
Tožena stranka na tem mestu ni pravočasno (sodno) uveljavljala pravice (jamčevalnega zahtevka) za izplačilo denarnega zneska v višini (ocenjenih) stroškov, potrebnih za odpravo konkretne napake glede fasaderskih del, pri čemer je bila na toženi stranki (naročniku del) pravica, da pravočasno izbere ustrezen jamčevalni zahtevek. Istočasno kumuliranje teh zahtevkov namreč ni dopustno.
odpravnina - sorazmerni del - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neustrezna zaposlitev
Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da bo tožeči stranki preostanek odpravnine izplačan, če po preteku pogodbe s katerimkoli javnim zavodom znotraj javnega šolstva ne bo sklenila nove pogodbe z enakimi ali boljšimi pogoji. Tožeča stranka je po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove sklenila dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, obe s krajšo tedensko obveznostjo, po poteku določenega časa po zadnji pogodbi pa je sklenila še pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožeča stranka je glede na to, da ji je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani tožene stranke ponujena nova, neustrezna zaposlitev za 12,97 ur tedenske obveznosti (64,85 %), upravičena do sorazmernega dela odpravnine v skladu z določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR v višini 35,15 %, ki je bila tožeči stranki tudi izplačana. Ker pogoj odpovedi pogodbe o zaposlitvi za izplačilo cele odpravnine ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke po plačilu preostalega dela odpravnine.
pravica do dela s krajšim delovnim časom - invalidnost
Tožnica ima zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno življenje in delo, vendar te zdravstvene težave niso izražene v taki meri, da bi bila podana invalidnost v smislu 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato tožbeni zahteve zahtevek tožnice, da se ji prizna pravica do dela na delu strežnice s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno in da se ji priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ni utemeljen.
prenehanje hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - ugasnitev hipoteke s potekom časa
Materialno pravno zmotno je torej stališče, da je zaradi zastaranja terjatve in zaradi neiztožljivosti le-te, terjatev, s tem pa tudi poslovno razmerje med pravdnima strankama, prenehalo. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni, le njene njene izpolnitve ni mogoče več iztožiti.
Kot pravilno je tako povzeti, da vsebino hipoteke in kakšna upravičenja ima hipotekarni upnik, določajo vsakokratna stvarnopravna pravila, ki veljajo v času nastanka hipoteke, pri čemer je bistveni del hipoteke bila tudi po določbah ZTLR poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira in ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo, sodno uveljavljanje te pravice pa po ZLTR ni bilo časovno omejeno, zato v skladu z določbo drugega odstavka 266. člena SPZ hipoteka ostane v veljavi v vsebini, kot je bila ustanovljena, vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
O kršitvi prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je mogoče govoriti samo tedaj, ko gre za isto kaznivo dejanje z vsemi modalitetami, storjeno v istih krajevnih in časovnih okoliščinah. Kadar pa se obtožbeni očitek nanaša na dve izvršitveni obliki, ki nista bili storjeni v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, pa sodišče kazenski postopek zaključi le za eno izvršitveno obliko, drugemu sodišču, ki pa obtoženca obravnava in spozna za krivega za drugo izvršitveno obliko, sicer enako kvalificiranega kaznivega dejanja, kršitve načela prepovedi ne bis in idem ni mogoče očitati.
Tožena stranka je v spornem obdobju neupravičeno prejela nadomestilo med brezposelnostjo, zato je zahtevek tožeče stranke na vrnitev vtoževanega zneska utemeljen (čl. 190/3 OZ).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013383
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - pravica do lastne podobe
Dejanje tožene stranke, tj. siljenje tožnika v kršitev pogodbe o zaposlitvi z izplačilom denarja na roke, ni bilo niti dopustno niti zakonito, vendar kljub temu nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Odrejanje del, ki ne sodijo v delokrog vodje proizvodnje, nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. V primeru tožene stranke gre za podjetje z malo zaposlenimi, kjer je občasno treba opraviti kakšno delo, ki ne sodi v naloge po pogodbi o zaposlitvi. Zato toženi stranki ni mogoče očitati trpinčenja na delovnem mestu.
Upoštevajoč obseg izvedenskega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnima izvedencema ter odgovorov, podani izvedenski mnenji ni mogoče šteti za zahtevni, temveč za manj zahtevni. V dani zadevi ne gre za kompleksno tožnikovo zdravstveno problematiko, temveč na odgovore na razmeroma enostavna vprašanja, na katera je prvi izvedenec lahko odgovoril, drugi izvedenec pa mnenja ni mogel podati, ker ni imel relevantnih podatkov.
Prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi določbe 246. člena ZUJF ni mogoče primerjati med seboj ali uporabljati alternativno, saj so razlogi za zakonsko ureditev in pogoji za uporabo različni. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 246. člena ZUJF, ker je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Tožnik ima zagotovljeno socialno varnost v obliki pravice do nezmanjšane starostne pokojnine, zato ni v enakem položaju kot delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in nimajo možnosti za starostno upokojitev. Zato tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije.
obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – prepozen predlog – pouk o procesnih pravicah
Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo. S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
ZDR-1 člen 75, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 125a, 125a/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga (razloga nesposobnosti) in ne iz poslovnega razloga. Ker ni bil podan poslovni razlog, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zloraba pravice do sodnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – namen škodovati – nepremoženjska škoda – stečajni postopek
Sodišče prve stopnje se je v najpomembnejšem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ukvarjalo prav z vprašanjem, ali je tožeča stranka uspela izkazati, da so tožene stranke svoje pravice do sodnega postopka in v sodnem postopku zlorabile s tem, da so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka, čeprav naj bi bilo očitno, da tožeča stranka ni insolventna, pri čemer naj bi se za vložitev predloga odločile zgolj z namenom škodovati tožeči stranki.
Stečajno sodišče je predlog za začetek stečaja vsebinsko obravnavalo (kar pomeni, da so bile formalne predpostavke podane) in šele po obsežnem dokaznem postopku predlog za začetek stečaja zavrnilo. Predmet tega dokaznega postopka, v katerem je bila imenovana izvedenka finančne stroke, ki je izdelala mnenje in ga trikrat dopolnjevala, je bilo prav vprašanje, ali je tožeča stranka insolventna. Da je bilo že na prvi pogled razvidno, da tožeča stranka ni insolventna, torej očitno ne drži. Prav tako je sodišče prve stopnje iz mnenja izvedenke razbralo, da so terjatve toženih strank obstajale, saj so bile evidentirane v poslovnih knjigah tožeče stranke. Ob takem dejanskem stanju toženim strankam zgolj na podlagi dejstva, da se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo, da tožeča stranka takrat ni bila insolventna, ni mogoče očitati zlorabe pravic, ker so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka in ne morebiti za kakšen drug postopek.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.