prenehanje hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - ugasnitev hipoteke s potekom časa
Materialno pravno zmotno je torej stališče, da je zaradi zastaranja terjatve in zaradi neiztožljivosti le-te, terjatev, s tem pa tudi poslovno razmerje med pravdnima strankama, prenehalo. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni, le njene njene izpolnitve ni mogoče več iztožiti.
Kot pravilno je tako povzeti, da vsebino hipoteke in kakšna upravičenja ima hipotekarni upnik, določajo vsakokratna stvarnopravna pravila, ki veljajo v času nastanka hipoteke, pri čemer je bistveni del hipoteke bila tudi po določbah ZTLR poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira in ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo, sodno uveljavljanje te pravice pa po ZLTR ni bilo časovno omejeno, zato v skladu z določbo drugega odstavka 266. člena SPZ hipoteka ostane v veljavi v vsebini, kot je bila ustanovljena, vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – protispisnost – izpodbijanje dejanskega stanja
Ugotovljeno dejansko stanje izhaja iz dokazne ocene več listinskih dokazov, zato zatrjevana kršitev ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka graja dokazno oceno in uveljavlja zmotno dejansko stanje, kar pa v sporu majne vrednosti ni dovoljeno.
Tožena stranka je tožniku v sklepu o disciplinski odgovornosti utemeljeno očitala, da je zaradi nepravilnega rokovanja uničil varnostni kovček. Zato je izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti zakonit.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013383
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - pravica do lastne podobe
Dejanje tožene stranke, tj. siljenje tožnika v kršitev pogodbe o zaposlitvi z izplačilom denarja na roke, ni bilo niti dopustno niti zakonito, vendar kljub temu nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Odrejanje del, ki ne sodijo v delokrog vodje proizvodnje, nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. V primeru tožene stranke gre za podjetje z malo zaposlenimi, kjer je občasno treba opraviti kakšno delo, ki ne sodi v naloge po pogodbi o zaposlitvi. Zato toženi stranki ni mogoče očitati trpinčenja na delovnem mestu.
nova stvar - skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnik z delom in sredstvi ustvaril novo stvar, je v skladu z določbami 25. člena ZTLR pridobil tudi pravico na zemljišču in tudi na tistem manjšem delu, ki ni bil v lasti žene.
odpravnina - sorazmerni del - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neustrezna zaposlitev
Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da bo tožeči stranki preostanek odpravnine izplačan, če po preteku pogodbe s katerimkoli javnim zavodom znotraj javnega šolstva ne bo sklenila nove pogodbe z enakimi ali boljšimi pogoji. Tožeča stranka je po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove sklenila dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, obe s krajšo tedensko obveznostjo, po poteku določenega časa po zadnji pogodbi pa je sklenila še pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožeča stranka je glede na to, da ji je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani tožene stranke ponujena nova, neustrezna zaposlitev za 12,97 ur tedenske obveznosti (64,85 %), upravičena do sorazmernega dela odpravnine v skladu z določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR v višini 35,15 %, ki je bila tožeči stranki tudi izplačana. Ker pogoj odpovedi pogodbe o zaposlitvi za izplačilo cele odpravnine ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke po plačilu preostalega dela odpravnine.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazni predlog
Glede na obrazložitev sodbe, so bila opažanja policistov edina podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil prekršek po 5. odstavku 37. člena ZPrCP (peljal po nasprotnem smernem vozišču), kot tudi, da je storil prekršek po 8. odstavku 45. člena ZPrCP (brez upravičenega razloga sunkovito zavrl, zaradi česar je pričelo vozilo bočno drseti po regionalni cesti). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, ki naj bi bila sopotnik v vozilu, ko naj bi bila očitana prekrška storjena in s katero obdolženi dokazuje, da prekrškov ni storil, po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje z vidika poštenega sojenja, na prej opisan način, ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, s tem pa tudi ne odgovornosti obdolženca.
Pritožnica upravičeno poudarja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju pravočasnosti njenega plačila sodne takse (za postopek na prvi stopnji) ni (pravilno) uporabilo določbe 6.b člena ZST-1. V skladu z njo se namreč pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena (istega) zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - nova zaposlitev - sporazum z drugim delodajalcem - ustrezno delovno mesto
Delovno mesto, za katerega je tožena stranka sklenila s hčerinsko družbo sporazum o zaposlitvi tožnika (invalida III. kategorije) na podlagi 40. člena ZZRZI, ni ustrezno, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Invalidu III. kategorije namreč, v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. invalidnosti, če mu delodajalec v podpis ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Od tretjega, ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage, lahko le dolžnik zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom.
Prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja, da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – prepozen predlog – pouk o procesnih pravicah
Obsojenec navaja, da svojih pravic ni izkoristil iz nevednosti, ker ga sodišče o taki možnosti ni poučilo. S tem v zvezi se sklicuje na določbo 14. člena ZKP, vendar neutemeljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje opustitve procesnih dejanj v kazenskem postopku do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednosti obdolženca, saj je bil kazenski postopek s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje, s katero je to preklicalo pogojno obsodbo, pravnomočno končan in izdan nalog za izvršitev kazni. Ta postopek pa se vodi po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
predlog za izločitev sodnika - dopustnost pritožbe - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlogi - smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Zoper sklep, s katerim je v izvršilnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
obseg zapuščine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023309
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-6, 211, 211/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/2, 387.
kršitev kazenskega zakona – stek kaznivih dejanj – enotna kazen – izrek enotne kazni, ko sodišče za nekatera kazniva dejanja v steku določi kazen zapora, za druga kazniva dejanja pa denarne kazni – goljufija – kriva ovadba – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je obdolžencu v okviru pogojne obsodbe za prvo kaznivo dejanje določilo zaporno kazen, za drugo kaznivo dejanje pa denarno kazen, ni pa uporabilo določb o steku iz 53. člena KZ-1 in obdolžencu ni določilo enotne kazni, kršilo kazenski zakon (5. točka 372. člena ZKP).
Navedeno kršitev kazenskega zakona je pritožbeno sodišče odpravilo po uradni dolžnosti tako, da je skladno z določbo 6. točke 2. odstavka 53. člena KZ-1 določeno denarno kazen prištelo k določeni kazni zapora in je v tem obsegu denarna kazen dobila naravo stranske kazni.
Upoštevajoč obseg izvedenskega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnima izvedencema ter odgovorov, podani izvedenski mnenji ni mogoče šteti za zahtevni, temveč za manj zahtevni. V dani zadevi ne gre za kompleksno tožnikovo zdravstveno problematiko, temveč na odgovore na razmeroma enostavna vprašanja, na katera je prvi izvedenec lahko odgovoril, drugi izvedenec pa mnenja ni mogel podati, ker ni imel relevantnih podatkov.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.