ZSVarPre člen 27, 52, 53. URS člen 2, 14, 15, 33, 50.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije - izključitveni razlog
Tožnica je lastnica nepremičnine, vendar niti v predsodnem niti v sodnem postopku ni soglašala s prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine v korist Republike Slovenije, kar predstavlja izključitveni razlog po 53. členu v zvezi z 52. in 27. členom ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, četudi bi bili izpolnjeni preostali pogoji za njegovo priznanje. ZSVarPre v 53. členu namreč določa, da se z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka osebi, ki bi do te dajatve bila sicer upravičena, v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je. Zato tožnici zaradi nesoglašanja s prepovedjo ni mogoče priznati pravice do varstvenega dodatka.
stroški izvršitelja - smrt izvršitelja - prevzemnik - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbo 44.a člena ZIZ, pravilno navedlo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je svojo voljo o tem, kdo naj bo izvršitelj, izjavil takoj po smrti določenega izvršitelja, preden je zbornica določila novega izvršitelja in še preden je ta prevzel spise.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
predlog za oprostitev sodne takse - trditveno in dokazno breme – ogrožanje opravljanja dejavnosti
Ne zadostujejo pavšalne navedbe predlagateljice, da takse ne more (v celoti) plačati zaradi blokade računa in likvidnostnih težav oziroma da niti nima odprtega TRR zaradi stečajnih postopkov, saj s tem dokaznega bremena, da sredstev za plačila sodne takse ne more zagotoviti, brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni izpolnila.
Oprostitev plačila sodne takse je izjema in ne pravilo, zato je treba predlog utemeljiti s konkretnimi navedbami poslovne dejavnosti, tekočih obveznosti, možnosti delnega plačila, možnosti realizacije naložb (s čimer se namreč ukvarja tožnica), vseh teh podatkov pa tožeča stranka ni navedla.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013411
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - ekskulpacijski razlogi - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Na vojaškem usposabljanju se je poškodoval pri streljanju z avtomatsko puško, ker mu je padel čepek iz levega ušesa, zaradi močnega poka pa je prišlo do poškodbe sluha na levem ušesu. Avtomatska puška predstavlja nevarno stvar, streljanje z avtomatsko puško na vojaškem usposabljanju pa je nevarna dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Toženec je invalidsko pokojnino odmeril v višini 79 %, ker je upošteval, da je pri tožnici datum nastanka invalidnosti 1. 9. 2011. V takšnem odstotku je invalidsko pokojnino odmeril od pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač oz. osnov zavarovanja iz obdobja 1981 do leta 1998 oziroma, ker tožnica ni dosegala pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ji je odmeril invalidsko pokojnino od najnižje pokojninske osnove. Na podlagi 76. člena v zvezi z 200. členom ZPIZ-1 je bil odmerni odstotek v višini 79 % določen na podlagi dejanske in prištete dobe. Na podlagi invalidske pokojnine, odmerjene v takšnem odstotku od najnižje pokojninske osnove, je sodišče prve stopnje tudi pravilno določilo delno invalidsko pokojnino in sicer v višini 50 % od zneska 435,41 EUR, to je 217,70 EUR, ter ta znesek skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZPIZ-1 povečalo za 30 %, tako da znaša delna invalidska pokojnina 283,01 EUR, kot jo je pravilno določil in tožnici priznal toženec z izpodbijanima odločbama.
Pritožnica upravičeno poudarja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju pravočasnosti njenega plačila sodne takse (za postopek na prvi stopnji) ni (pravilno) uporabilo določbe 6.b člena ZST-1. V skladu z njo se namreč pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena (istega) zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost v okviru njegovega poklica avtomehanik. Pri njem ni prišlo do poklicne invalidnosti. Tožnik še naprej lahko opravlja določena dela z omejitvami. Za opravljanje takšnih del pri tožniku ni potrebna poklicna rehabilitacija. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Od tretjega, ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage, lahko le dolžnik zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom.
Prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja, da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
odpravnina - sorazmerni del - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neustrezna zaposlitev
Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da bo tožeči stranki preostanek odpravnine izplačan, če po preteku pogodbe s katerimkoli javnim zavodom znotraj javnega šolstva ne bo sklenila nove pogodbe z enakimi ali boljšimi pogoji. Tožeča stranka je po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove sklenila dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, obe s krajšo tedensko obveznostjo, po poteku določenega časa po zadnji pogodbi pa je sklenila še pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožeča stranka je glede na to, da ji je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani tožene stranke ponujena nova, neustrezna zaposlitev za 12,97 ur tedenske obveznosti (64,85 %), upravičena do sorazmernega dela odpravnine v skladu z določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR v višini 35,15 %, ki je bila tožeči stranki tudi izplačana. Ker pogoj odpovedi pogodbe o zaposlitvi za izplačilo cele odpravnine ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke po plačilu preostalega dela odpravnine.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
plačilo za izvedbo del - stvarne napake - znižanje plačila - kumuliranje jamčevalnih zahtevkov - nepredvidena dela - gradbeni načrt
Tožena stranka je iz naslova napak na fasadi v postopku na prvi stopnji pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP) uveljavljala jamčevalno sankcijo sorazmernega znižanja plačila po 640. členu OZ.
Tožena stranka na tem mestu ni pravočasno (sodno) uveljavljala pravice (jamčevalnega zahtevka) za izplačilo denarnega zneska v višini (ocenjenih) stroškov, potrebnih za odpravo konkretne napake glede fasaderskih del, pri čemer je bila na toženi stranki (naročniku del) pravica, da pravočasno izbere ustrezen jamčevalni zahtevek. Istočasno kumuliranje teh zahtevkov namreč ni dopustno.
sodba na podlagi pripoznave - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev
Tožnik je s tožbo uveljavljal, da se izpodbijani odločbi toženca spremenita tako, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in da je toženec dolžan v roku 30 dni odločiti o pravici in višini invalidske pokojnine tožnika za preostali čas 4 ure dnevno. Vloge in odgovora na poziv sodišča tožene stranke ni mogoče šteti za pripoznavo tožbenega zahtevka, saj toženec v nobeni od vlog ni tožbenega zahtevka pripoznal. V prvi vlogi je priznal obstoj I. kategorije invalidnosti, v drugi pa je tožbeni zahtevek štel za neustreznega in na to sodišče posebej opozoril. Izjavo toženca bi sodišče prve stopnje lahko štelo le kot priznanje dejstev. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013383
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - pravica do lastne podobe
Dejanje tožene stranke, tj. siljenje tožnika v kršitev pogodbe o zaposlitvi z izplačilom denarja na roke, ni bilo niti dopustno niti zakonito, vendar kljub temu nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Odrejanje del, ki ne sodijo v delokrog vodje proizvodnje, nima elementov trpinčenja na delovnem mestu. V primeru tožene stranke gre za podjetje z malo zaposlenimi, kjer je občasno treba opraviti kakšno delo, ki ne sodi v naloge po pogodbi o zaposlitvi. Zato toženi stranki ni mogoče očitati trpinčenja na delovnem mestu.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
O kršitvi prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je mogoče govoriti samo tedaj, ko gre za isto kaznivo dejanje z vsemi modalitetami, storjeno v istih krajevnih in časovnih okoliščinah. Kadar pa se obtožbeni očitek nanaša na dve izvršitveni obliki, ki nista bili storjeni v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, pa sodišče kazenski postopek zaključi le za eno izvršitveno obliko, drugemu sodišču, ki pa obtoženca obravnava in spozna za krivega za drugo izvršitveno obliko, sicer enako kvalificiranega kaznivega dejanja, kršitve načela prepovedi ne bis in idem ni mogoče očitati.
nova stvar - skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnik z delom in sredstvi ustvaril novo stvar, je v skladu z določbami 25. člena ZTLR pridobil tudi pravico na zemljišču in tudi na tistem manjšem delu, ki ni bil v lasti žene.
ZDR-1 člen 75, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 125a, 125a/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga (razloga nesposobnosti) in ne iz poslovnega razloga. Ker ni bil podan poslovni razlog, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZIZ člen 29b, 46, 46/1, 138, 138/1. ZPP člen 343, 343/4.
odsotnost dolžnikovega pravnega interesa za pritožbo – ugotovitvena odločba o zaključku postopka
V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je izvršilni postopek končan iz razloga, ker je banka - dolžnikov dolžnik sodišče obvestila, da je upnikovo terjatev v celoti poplačala. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe. Z izpodbijano odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave. Sprejeta odločitev je zato izključno v njegovo korist.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZJU člen 5, 22, 22/1, 24, 25.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - javni zavod - samostojni podjetnik - pogodba o poslovnem sodelovanju
Delavec lahko uveljavlja transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen ali pa obstoj delovnega razmerja, če za delodajalca kot samostojni podjetnik opravlja delo z elementi delovnega razmerja, v času zaposlitve pri delodajalcu v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Če pa mu je pogodba o zaposlitvi oziroma zaposlitev (po civilni pogodbi) pri delodajalcu že prenehala (npr. zaradi poteka določenega časa), pa mora sodno varstvo tako glede obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas kot glede nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma zaposlitve za določen čas, glede katere uveljavlja obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas in vrnitev na delo k delodajalcu, uveljavljati v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Po izteku prekluzivnega roka iz citirane določbe sodno varstvo ni več dopustno (niti glede priznanja obstoja delovnega razmerja niti glede nezakonitega prenehanja).
Tožnica je bila 4. 7. 2013 preko nadrejenega ustno obveščena, da ji pogodbe o poslovnem sodelovanju (na podlagi katerega je kot samostojna podjetnica opravljala delo pri toženi stranki) ne bodo podaljšali in da ji tožena stranka z 31. 7. 2013 odpoveduje nadaljnje sodelovanje. Tožba je bila vložena v okviru 30 dnevnega prekluzivnega roka v skladu z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1, ki je začel teči 4. 7. 2013, ko je tožnica izvedela za kršitev svojih pravic, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da je tožnica v času vložitve tožbe (dne 25. 7. 2013) še opravljala delo za toženo stranko po pogodbi za določen čas, ki se je iztekel 31. 7. 2013. Zato niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji za zavrženje tožbe.